Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
torek, 23. april 2024
10:00 Svetovni dan zdravja, različne lokacije Mirna
18:00 Literarno-glasbeni večer s Ksenijo Medved in Matejem Krajncem, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
18:00 Predstava: Čarodej Sam Sebastian - Knjige velikanke, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Brez filtra z Anušo - Ana Petrič, ArtCaffe KCJT Novo mesto
19:00 Rebeka Dremelj: Jamska ženska, KCPT Šentjernej
VečBela krajina
torek, 23. april 2024
10:00 Vseslovensko petje s srci, pred občinsko stavbo Semič
10:00 Literarno-glasbeni dogodek ob svetovnem dnevu knjige, DSO Metlika
18:00 Večer iger in pice za mlade, MC Metlika
18:00 Predavanje: Demenca - od zavedanja k ukrepanju, večnamenski prostor Cerovec pri Črešnjevcu
18:00 Predavanje ''Trajnostno vinogradništvo'', ZIK Črnomelj
VečPosavje
torek, 23. april 2024
10:00 - 18:00 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, muzej, galerija in grad Krško
17:00 QL predstava za otroke ''Trije prašički'', Qlandia Krško
18:00 Slovesnost v počastitev krvodajalstva v sevniški občini, Kulturna dvorana Sevnica
18:00 Plesna predstava Iz/najdena, KD Krško
sreda, 24. april 2024
17:00 - 20:00 Keramična delavnica, VGC Brežice
Več8.4.2015 | 16:00 | STA. M. M.
Novo mesto - Zavod RS za varstvo narave bo po zgledu ZDA in Kanade, kjer svetovni dan bobrov praznujejo aprila, ob novem bobrišču ob Krki v Novem mestu drevi pripravil prvi mednarodni dan bobrov v Sloveniji. Ob Zupančičevem sprehajališču bodo najprej ob 18. uri pripravili ogled sledov v bližini naseljenih bobrov, uro kasneje pa še predavanje s posnetki bobrov ob Radulji.
Biolog novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave Andrej Hudoklin je povedal, da se sledovi bobrov na Krkinih obrežjih pojavljajo zadnja leta na skoraj vsakem kilometru.
Ker so bobri zadnja leta poselili praktično celotno Krkino porečje, pa bodo drugi del dneva bobrov posvetili ravno temu vprašanju. Hudoklin bo namreč v dvorani novomeškega Gostišča na trgu spregovoril o vnovičnem pojavu bobrov na Krkinem območju, predvajali bodo film Janija Vidmarja Pogled na bobrišče ob Radulji in predstavili različna stališča ter poglede na sobivanje s to živalsko vrsto.
Kot so zapisali naravovarstveniki, so se bobri v porečja Krke, Kolpe, Sotle, Drave in Mure začeli vračati v času, ko je obrežno rastje omejeno le še na rečne brežine, hkrati pa je neposredno ob rekah vse več kmetijskih površin.
Poudarjajo tudi, da so bobri ključna živalska vrsta navedenih rečnih ekosistemov, ki s podiranjem vegetacije, gradnjo jezov in erodiranjem brežin lokalno povečuje pestrost habitatov in naravno ohranjenost. Njihova dejavnost pa je zaradi navedenega v stiku z urbanim in kmetijskim zaledjem pričakovano slabo sprejeta.
Ker so zaradi njihove vloge v naravi bobre v Sloveniji v preteklosti enkrat že iztrebili, v zavodu za varstvo narave pričakujejo, da bodo sodobni prebivalci ob rekah lažje sprejeli izziv sobivanja z njimi. Zavzemanje za bobre namreč predstavlja zavzemanje za ohranjenost narave in za naravno osvežitev ranjenih rečnih ekosistemov ter mokrišč, še opozarjajo.
Krkina obrežja in spodnje dele njenih pritokov po ocenah biologov s približno 30 bobrišči naseljuje približno 300 teh velikih glodavcev. Poselili so že praktično vse Krkino ožje porečje, eno izmed bobrišč pa gradijo na rečnem obrežju skoraj v središču Novega mesta.
Bobri, avtohtona in staroselska živalska vrsta, ki je v Sloveniji v 18. stoletju izumrla, so se v zadnjih 15 letih predvsem po Savi vnovič razširili na območja vzhodne in jugovzhodne Slovenije iz hrvaških naravnih rezervatov.
Podrobneje smo o bobrih v porečju Krke poročali v tiskanem Dolenjskem listu februarja letos. Članek si lahko preberete na tej povezavi.
Slika 1: Vir fotografije: KP Kolpa
Povezane objave
Ocene komentarjev