Nova organizacija NMP bo v celoti zaživela predvidoma leta 2019

22.4.2015 | 15:40

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Ljubljana - Nova organizacija nujne medicinske pomoči (NMP), ki so jo danes predstavili na ministrstvu za zdravje, bo v celoti začela delovati predvidoma v začetku leta 2019. Nujno medicinsko pomoč bo neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov, prav tako bodo terenu na voljo mobilne enote ter reanimobili.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci poudarila, da bo reorganizacija njune medicinske pomoči vodila v enovit, vsem bolnikom enako dostopen, kakovosten in varen sistem nujne medicinske pomoči.

Organizacija sistema je zasnovana tako, da bo neprekinjeno nujno medicinsko pomoč izvajalo 12 urgentnih centrov - 10 na novo izgrajenih urgentnih centrov ter ljubljanska ter ptujska urgenca - ter 18 satelitskih urgentnih centrov.

Po novem sistemu se ne bo več mešala dežurna služba, ki jo ponoči, za konec tedna ter v času praznikov, in nujna medicinska pomoč. To pomeni, da zdravniki v zdravstvenih domovih, ki bodo izvajali dežurno službo v ambulanti, ne bodo več zadolženi za nujne primere, pač pa bodo te obravnavali bodisi v urgentnem centru bodisi reševalci na terenu.

Zdravstveni domovi bodo tako sčasoma zapirali vrata ponoči. Bodo pa v okviru teh zdravstvenih domov v nenehni pripravljenosti nujna reševalna vozila, v katerih bodo zdravstveni reševalci, ter reanimobili z zdravniki.

Mreža predvideva, da bo po Sloveniji predvidoma 60 nujnih reševalnih vozil ter 35 reanimobilov. Dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani pa bosta glede na klice na številko 112 razporejala mobilne enote in reanimobile po terenu.

Dispečerska centra bodo predvidoma ustanovili še letos, za kar je v proračunu na zagotovljenih štiri milijone evrov. Poleg tega bo za njihovo delovanje na leto potrebnih šest milijonov evrov.

Po besedah vodje službe za nujno medicinsko pomoč v Zdravstvenem domu Domžale, ki je sodelovala pri reorganizaciji NMP, Renate Rajapakse bodo dispečerski centri predvidoma v pol leta začeli polno delovati. Nato bodo predvidoma v dveh letih po uvedbi dispečerskega sistema začeli polno delovati tudi satelitski urgentni centri.

Predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči predvideva tudi uvedbo enotnega triažnega sistema po vseh urgencah. Diplomirana medicinska sestra bo ob prihodu bolnika na urgenco ocenila njegovo stanje ter ga razporedila glede na nujnost. Tako bo zagotovljeno, da bodo najhuje bolni oz. življenjsko ogroženi bolniki oz. ponesrečenci v resnici prišli prvi na vrsto za obravnavo, ne pa tisti, ki so prej prišli na urgenco.

Pravilnik prav tako ureja organizacijo zdravstvenega varstva na prireditvah ter sistem prvih posredovalcev. To so po besedah Rajapakse laiki, ki so usposobljeni za hitro posredovanje do prihoda reševalcev v primeru srčnega zastoja. Takšni prvi posredovalci delujejo že danes po Sloveniji, pa tudi po tujini. To so zlasti prostovoljni gasilci, policisti, zdravstveni delavci in pripadniki civilne zaščite. V prihodnje pa jih želijo čim več, zlasti na oddaljenih krajih, kjer je dostopnost do nujne medicinske pomoči daljša od štirih minut.

Pravilnik organizacije nujne medicinske pomoči je od danes v javni obravnavi, ki bo trajala 30 dni. Po besedah ministrice bodo vse pripombe pregledali, preučili, in tudi upoštevali, če bodo smiselne.

Ministrica se bo v maju s skupino, ki je pripravljala osnutek pravilnika, podala na teren in obiskala urgentne centre, kjer se bo sestala z izvajalci nujne medicinske pomoči, direktorji tamkajšnjih zdravstvenih zavodov, župani in predstavniki interesnih skupin.

Reorganizacija nujne medicinske pomoči sicer sledi izgradnji desetih regijskih urgentnih centrov, ki so bili financirani večinoma iz evropskih sredstev. Od teh urgentni center v Brežicah že deluje, ostali bodo dokončani in opremljeni predvidoma do konca leta, tudi novomeški.

Poleg tega ministrstvo za zdravje želi izgraditi nov urgentni center na Ptuju, ki je sicer izpadel iz gradnje mreže regijskih urgentnih centrov. V prihodnjem letu bodo po besedah generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja začeli pripravljati dokumentacijo za izgradnjo ptujskega urgentnega centra, a datuma, kdaj bi bil lahko izgrajen, ne more povedati, saj v proračunu za to še niso zagotovljena sredstva.

STA, M. M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava