novice

Na praznik dela opozorila na spoštovanje delavskih pravic

1.5.2015 | 08:00 | STA, M. K.

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Na mednarodni praznik dela bodo v številnih krajih prve opozorile budnice. Na prireditvah pa bodo opozarjali na nujno spoštovanje delavskih pravic. Pri Ravnah na Koroškem bo nastopil predsednik države Borut Pahor. Letos mineva 125 let od prvih praznovanj v spomin na dogodke v Chicagu, ko je v spopadih s policijo umrlo šest delavcev.

Sindikati bodo priredili številna prvomajska srečanja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob 11. uri pripravlja slovesnosti na Debencu in na Lisci, Prvomajski sindikalni tabor Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost pa se ob 12. uri začenja na Miklavžu na Gorjancih. Tradicionalno prvomajsko srečanje bo tudi na Javorovici pri Šenjterneju. Prvega maja se pohodniki srečajo tudi na Planini pri Podbočju, Kamenškem pri Krmelju, pa na belokranjskem Krašnjem vrhu …

Praznik so začeli obeleževati pred 125 leti v spomin na dogodke v Chicagu v 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik.

Za ohranitev pravic se je treba boriti vsak dan

Po Sloveniji so na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela, zagoreli prvomajski kresovi. Na Rožniku v Ljubljani so kresovanje pripravili svobodni sindikati, zbrane pa je nagovoril njihov podpredsednik Ladi Rožič. Vsak dan se je treba boriti za ohranitev pravic, je dejal. Spregovorili pa so tudi predstavniki sindikata Mladi plus.

"Nobena od pridobljenih pravic ni bila podarjena in nobena pravica tudi ni zagotovljena za večno," je opozoril podpredsednik ZSSS in generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Rožič. Prvi maj tako po njegovih besedah ostaja praznik, ki opozarja, "da je treba interese kapitala uskladiti z interesi delavk in delavcev".

Prvi maj je po njegovih besedah praznik, na katerem je treba odločno povedati, v kakšnem svetu nočemo živeti in kakšne Slovenije si želimo. Sindikati od vlade zahtevajo, da konča varčevanje pri delavkah in delavcih, upokojenkah in upokojencih.

Med petimi zahtevami, ki so jih postavili politikom in delodajalcem, je tudi, da se zniževanje plač ustavi, standarde glede dostojnega plačila za opravljeno delo in glede dostojnih pokojnin pa je treba postaviti višje.

Nadalje zahtevajo več kakovostnih delovnih mest za mlade ter več varnosti in manj prožnosti pri zaposlitvah. V zadnjem času poznamo le še negotove oblike zaposlitev, "ki nas prestavljajo na začetek 19. stoletja", je opozoril Rožič. Delavci niso tržno blago, je poudaril.

Od vlade in poslancev pričakujejo, da podprejo sindikalni predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki bo "spremenil krivično definicijo minimalne plače in s tem odpravil neenako obravnavo zaposlenih", je dejal.

Med sindikalnimi zahtevami pa je po njegovih besedah tudi sprejetje strategije o razvoju Slovenije oziroma sektorskih politik še pred razprodajo vseh slovenskih podjetij.

"Vlada in delodajalci si nenehno želijo zniževati naše pridobljene pravice, zaradi česar naš boj še ni končan," je opozori podpredsednik ZSSS Rožič. "Le skupaj smo močnejši," je dodal.

Zala Turšič iz sindikata Mladi plus, ki deluje v okviru ZSSS, je opozorila, da so številni mladi na negotovih delovnih mestih, ki večinoma niso delavsko organizirana. V že sicer neprivilegiranem položaju imajo tako še manjšo moč organiziranega upora, je dejala.

"Ne gre za to, da se kot posamezniki ne znamo dobro prodati, ampak za to, da nam je strukturno onemogočeno pridobiti kakovostno zaposlitev, ki bi omogočala dostojno življenje," je opozorila.

Prvi maj je po njeni oceni priložnost, da bi razmislili o organiziranju in boju z željo po pravicah, ki si jih zaslužijo vsi in ne le nekateri.

Prvi maj je kot delavski praznik vpeljal kongres II. internacionale v Parizu leta 1889. Prvič so ga po svetu in tudi na Slovenskem praznovali pred 125 leti.

Lukič ob 1. maju: Ne smemo biti tiho

Zaradi številnih krivic, ki so jim priča, delavci po besedah Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ne smejo molčati. "Ne samo da ne smemo biti tiho. Biti moramo glasni, vztrajni in organizirani," je dejal na sinočnji prireditvi ob prazniku dela v Koblarjevem zalivu v Mariboru.

Tako kot na drugih prvomajskih prireditvah po Sloveniji, ki jih prirejajo sindikati, so tudi tu začeli zbirati podpise za spremembo zakona o minimalni plači. Sindikate med drugim moti, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih.

"Čim več podpisov potrebujemo, da povemo politikom, da ne bomo čakali na to, da se bodo oni zmigali," je poudaril Lukič. "Mislim, da so naši politiki zamenjali 1. maj za 1. april. Ker se v bistvu delajo norca iz nas," je dejal. "Govorijo, da so povečali socialno pomoč za 20 evrov. A ne povedo, da je že pet let ta znesek v socialni zakonodaji!"

Spomnil je tudi na spornost stečajne zakonodaje, kjer se najprej poplača banke, delavci pa pogosto ostanejo brez vsega. "Te banke so že dobile svoje, ne v milijonih, ampak milijardah. Kaj ima recimo človek v Mariboru od petih milijard evrov, ki jih je dobila banka?" se je vprašal.

Slovensko vlado po njegovih besedah ne vodi premier Miro Cerar, ampak finančni minister Dušan Mramor. "Zaradi tega ker ima slovenska vlada še vedno samo eno politiko, to je varčevalno," je dejal. "Kje pa je realnost? Kje je revščina? Naši politiki tega ne vidijo. Govorijo, da je treba še zategniti pas, še varčevati," je dodal.

Zbrane v Koblarjevem zalivu je nagovorila tudi umetnica Lara Jankovič. "Praznik dela smo začeli praznovati pred 129 leti, ko je bilo v Chicagu ubitih enajst delavcev, ker so protestirali za več delavskih pravic in osemurni delavnik. Danes se nam dogaja enako," je dejala in spomnila na velike socialne razlike v slovenski družbi.

"Se zavedamo, da smo krivi sami? Ker smo morda premalo jezni, ker dopuščamo, da tako ravnajo z nami, ker se bojimo za tiste drobtine, ki nam jih ponujajo? Se res ne moremo združiti in premagati tega skupnega sovraga? Jaz verjamem, da lahko," je dodala.

Pred 1. majem so sicer včeraj zagoreli kresovi po vsej Sloveniji. Kresovanja so pripravili različne sindikalne organizacije, gasilska društva in klubi študentov.

‹ nazaj