dolenjska

Bogovič spomnil na pomen dela, a tudi na enotnost in povezovanje

1.5.2015 | 17:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Javorovica - Na mednarodni praznik dela je eno od največjih in prvomajskih srečanj v državi potekalo tudi v osrčju Gorjancev, na Javorovici. Organizirala ga je Občina Šentjernej, pod novim županskim vodstvom Radka Luzarja malce drugače kot leta doslej, čeprav so še vedno obeležili tudi spomin na tragične vojne dogodke, ko je na tem mestu leta 1944 padlo več kot sto partizanov oz. večina borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade.

Med obiskovalci Javorovice so bile mnoge mlade družne.

Prireditev so malce posodobili (in obenem zmanjšali stroške organizacije), glavni poudarek pa je bil na praznovanju praznika dela, delavstva, upokojencev in mladine, »skratka vseh članov družbe, ki verjamejo, da jim mora delo omogočiti človeka dostojno življenje,« pravi župan Radko Luzar, ki je v svojem nagovoru izrazil veselje, da se odnos do dela spreminja in delo spet postaja vrednota. »Kakovostno opravljeno delo je tisto, kar šteje. Dobro delo pa je seveda treba nagraditi. Stroje lahko kupi vsak, dobrega delavca pa je treba vzgojiti,« je dejal župan in znova ponovil obljubo, da bo v času svojega županovanja v šentjernejski občini poskrbel za sto novih delovnih mest. Deležen je bil aplavza množice.

Franc Bogovič, slavnostni govornik na Javorovici.

Slavnostni govornik je bil evropski poslanec in naš rojak Franc Bogovič, ki je spomnil, da je Slovenija prav na praznik dela pred enajstimi leti postala polnopravna članica Evropske zveze. V govoru se je dotaknil druge svetovne vojne, ki je mnogim evropskim narodom prinesla pravo tragedijo, med drugim tudi Slovencem, »ko so mnogi Slovenci stali s puško uperjenju eden proti drugemu. A danes nismo tu, da bi določili, kdo je med drugo svetovno vojno pripadal zmagovalni protifašistični vojski, ker so zgodovinska dejstva jasna. Danes tudi nismo tu, da bi obsojali tiste, ki so se v težkih trenutkih na začetku druge svetovne vojne, ali med vojno odločili, da so, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, vstopili v domobranske vrste. Zgodovinska dejstva niso namenjena temu, da jih uporabljamo za dnevno politične potrebe. Ta dejstva je treba obravnavati objektivno, prepustiti zgodovinarjem, da opravijo svoje strokovno delo, narod kot celota se mora z dejstvi soočiti in znati živeti z njimi,” je poudaril Bogovič in zaključil, da moramo priznati, kar je treba priznati, oprostiti, kar je treba oprostiti in pomiriti, kar je treba pomiriti. Brez sodelovanja ne bo šlo, tudi na evropski ravni.

Dobro delo naj bo pošteno plačano

Seveda se je Bogovič dotaknil tudi praznika dela, spomnil na svetle primere naših gospodarskih družb, ki dobro poslujejo, “znajo delati, cenijo delavce ter so pošteni”, na mnoge uspešne kmete in obrtnike, a tudi na negativne prakse iz našega gospodarstva: lakomne direktorje, ki izčrpavajo podjetja in izkoriščajo delavce, lahkomiselne bankirje,..

“Naj se danes sliši odločen glas z Gorjancev: da imamo dovolj kraje skupnega premoženja,da je bilo v Sloveniji dovolj politike, ki razdvaja slovenski narod, da, je bilo dovolj politike, ki svoj obstoj ohranja z ideološkim bojem, da za boljšo Slovenijo, ne potrebujemo spremembe družbenega sistema, ampak da želimo Slovenijo narediti v moderno evropsko državo, v državo, v kateri bodo mladi imeli svojo prihodnost, v kateri bo aktivna generacija uspešno razvila svoje sposobnosti, starejši pa uživali sadove svojega minulega dela,” je zaključil Bogovič.

Položitev venca v spominski hram.

Med številnimi obiskovalci Javorovice, ki so prišli od vsepovsod, mnogi tudi peš, je bila posebne pozornosti deležna 87-letna partizanka Malči Jakša-Miša iz Ljubljane, ki je še edina od preživelih v bitki na Javorovici in se sem vrača že 70 let. V spomin na soborce je v spominskem hramu položila venec, padlim sta se tam poklonila tudi Franc Bogovič in Radko Luzar.

Prvomajsko slovesnost, ki so jo s kulturnim programom poleg pevcev iz Orehovice oblikovali še glasbeniki Pihalnega orkestra občine Šentjernej, recitatorji ter učenci domače osnovne šole pod mentorstvom Lucije Kuntarič, je vodila Elizabeta Kušljan Gegič.

‹ nazaj