novice

Maj je po slovenskem ljudskem izročilu fantovski mesec

2.5.2015 | 11:20 | STA

Foto: arhiv; V. K.

Mesec maj je po slovenskem ljudskem izročilu fantovski mesec. V številnih krajih na Slovenskem so fantje v tem času sprejemali medse novince. Naloga fantovske družbe je postavljanje mlaja tako ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, kot ob nekaterih drugih priložnostih. Fantje pa so na večer pred godom sv. Florjana, 4. majem, tudi koledovali.

Postavljanje mlaja, ki ni slovenska posebnost, sega v predkrščansko obdobje. Pozna ga ves kulturni krog, v katerega sodijo Slovenci. Najstarejše pisno poročilo o njem je iz Francije, ko je kralj Ludvik IX. Francoski sredi 13. stoletja prepovedal navado postavljanja drevesa za prvi dan v maju po križiščih ali pred hišami deklet.

Mlaj je bilo treba stražiti

Mlaj postavljajo po celotnem slovenskem območju. Fantje na Dolenjskem so konec 19. stoletja prvega maja postavljali pomladni mlaj pred hišo dekleta, ki jim je bilo všeč. Dekletu, ki so ji bili manj naklonjeni, pa so pod okno prinesli trnje.

V Beli krajini so po tem, ko je bil mlaj postavljen, streljali z možnarjem, peli in igrali na različne inštrumente. Mlaj so noč in dan stražili ves mesec maj, da ga ne bi kdo podžagal. To bi bila namreč velika sramota ne le za fantovsko skupnost, ampak za vso vas.

Postavljanje mlaja na Tržaškem se od vasi do vasi razlikuje. Na drog olupljenega borovca denimo pritrdijo drevo češnje, ki jo je treba ukrasti, in velike vence. Češnjo in vence okrasijo z limonami, pomarančami, zastavicami in lučmi. Pri majenci, kot pravijo prazniku pomladi na prvo majsko nedeljo, sodelujejo člani fantovske skupnosti, medse pa sprejemajo tudi nove člane.

Ponekod maja tudi koledovali

Fantovska skupnost ima v nekaterih krajih po izročilu svojo vlogo tudi ob godu sv. Florjana, 4. maju. Ob godu tega svetnika, zaščitnika pred požari, so se fantje ponekod zgodaj zjutraj odpravili po vasi in obredno prižigali ogenj z blagoslovljenimi trskami. Za plačilo so dobili darove, denimo jajca, mast in klobase.

Na nekaterih območjih, tako V Podjuni, ponekod v Rožu in na Štajerskem, je ob florjanovem znano koledovanje. V dar so večinoma dobili jajca, iz njih pa naredili cvrtje. Šego naj bi v začetku 17. stoletja uvedli jezuiti.

Na florjanovo sprejemali novince v fantovsko skupnost

Florjanovo je čas fantovskih praznovanj, ponekod pa so na ta dan sprejemali novince v fantovsko skupnost. Sprejem v fantovsko skupnost je največkrat dal pravico do vasovanja, torej večernega obiskovanja deklet.

Nekateri raziskovalci menijo, da je sv. Florjan prevel mesto starorimske boginje rož in pomladi Flore. Stari Rimljani so praznik rož njej v čast obeleževali v dneh od konca aprila do začetka maja.

‹ nazaj