dolenjska

Politika podprla vstajniške zahteve na lokalni, ne pa tudi državni ravni

5.5.2015 | 11:30 | M. M.

Ena od zahtev vstaj, ki so potekale od decembra 2012 do junija 2013, in pobudnika Uroša Lubeja je bila tudi t.i. ljudska nezaupnica. (Foto: B. B., arhiv DL)

Novo mesto - Pobudniki peticije za vpeljavo inštrumenta ljudske nezaupnice v slovenski pravni red, ki jo je od novembra 2012 do danes podpisalo več kot 30.000 podpornikov, pozdravljajo predlog petih parlamentarnih strank, da v državni zbor končno vložijo novelo zakona, ki uresničuje eno od temeljnih zahtev množičnih protestov na vstajah, t. j. možnost ljudskega odpoklica župana, ki izgubi zaupanje občank in občanov. »Hkrati pa opozarjamo, da so predlagatelji spregledali druge ključne elemente ljudske nezaupnice, tj. možnost odpoklica poslanca in možnost ljudske nezaupnice proti celotnemu državnemu zboru. Poslanci in državni zbor bodo tudi po današnjemu dnevu še naprej zaščiteni kot kočevski medvedje,« ob tem opozarja Uroš Lubej, prvopodpisani pobudnik omenjene peticije, ki je podpise podore zbiral na spletni strani Novomeškega čuvarja.

Kot je spomnil Lubej, so pobudniki za vpeljavo ljudske nezaupnice v slovenski pravni red novembra in decembra 2012, v času množičnih protestov proti korupciji v lokalni in državni politiki, objavili dve peticiji. V njih so predlagali vpeljavo demokratičnega mehanizma, ki bi pod določenimi pogoji omogočil odpoklic župana, občinskega svetnika, občinskega sveta, poslanca državnega zbora in tudi ljudsko razpustitev državnega zbora in s tem vlade republike Slovenije, v primeru da našteti izgubijo zaupanje državljank in državljanov.

Ljudska nezaupnica je po objavi na spletni strani Novomeškega Čuvarja postala ena osrednjih zahtev vseslovenskih ljudskih vstaj. V tej ali oni obliki so jo javno podprli tudi nekateri ugledni ustavni pravniki. Decembra 2013, leto dni po objavi na Čuvarju, jo je med ključne ukrepe boja proti korupciji predlagala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Podprle so jo tudi nekatere politične stranke, nato pa je njeno vpeljavo napovedala še vlada Alenke Bratušek, so navedli v sporočilu za javnost. »Pobuda petih parlamentarnih strank je zato v tej luči pričakovana, vendar hkrati nezadostna, premalo temeljita in tudi nedosledna. Državni zbor bo, če bo predlog sprejet, ravnal nekoliko dvolično. Elemente neposredne demokracije bo sicer vpeljal na lokalno raven, hkrati pa bo samega sebe in poslance in poslanke še naprej ščitil kot nedotakljive,« pa opozarja Lubej in nadaljuje: »Hkrati pa bi morali, če res zagovarjajo ljudsko suverenost, predlagati vpeljavo tudi drugih elementov neposredne demokracije, kot so: ljudski (participatorni) proračun, sprememba referendumske zakonodaje, sprememba volilne zakonodaje in mehanizmi ekonomske demokracije.«

‹ nazaj