Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek. (Foto: M. L.-S.)
Otroški pevski zbori vseh treh kočevskih osnovnih šol so prepevali partizanske pesmi. (Foto: M. L.-S.)
Kočevje - Krajevna skupnost Kočevje – mesto praznuje svoj praznik 4. maja v spomin na dan leta 1945, ko so prebivalci Kočevja pozdravili osvoboditelje. Ob letošnji 70-letnici osvoboditve so praznik mesta Kočevje združili s proslavitvijo jubileja konca druge svetovne vojne, zato je bilo in tudi še bo letos v Kočevju še posebno slovesno.
Druga svetovna vojna je Kočevje močno prizadela. S kar 45 odstotki porušenih stavb je bilo Kočevje drugo najbolj porušeno mesto v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Proti koncu vojne je bilo eno najbolj utrjenih nemških oporišč na Slovenskem. Spomladi 1945 ga je branilo kar okoli 100 bunkerjev. Izguba okoli 10 odst. vsega prebivalstva Kočevsko uvršča v vrh najbolj prizadetih območij na Slovenskem med drugo svetovno vojno.
Zaključne boje za osvoboditev Kočevje je začela 15. divizija z vsemi enotami in močno okrepljena s topništvom 3. maja 1945 v zgodnjih jutranjih urah. Že dopoldan je uspela nemško obrambo prva prebiti Cankarjeva brigada pri Šalki vasi, a je bila ponovno odbita. Med nočnim napadom pa se je nemška vojska nepričakovano umaknila iz mesta proti severu. Bali so se namreč, da bi bile nemške enote obkoljene pregloboko na jugu. Gubčeva, Cankarjeva in 15. brigada so tako 4. maja zjutraj vkorakale v osvobojeno Kočevje, 5. maja pa so v Kočevje prispeli Okrajni odbor OF s svojim izvršnim odborom in Okrajni komite Komunistične partije Slovenije in prevzeli oblast. Velika manifestacijo zmage je bila v Kočevju ob kapitulaciji Nemčije, 9. maja. V povorki po mestnih ulicah in na zborovanjih je sodelovalo prebivalstvo iz vse Kočevske.
V počastitev spomina na osvoboditev Kočevja so poleg osrednje prireditve na mestni ploščadi v Kočevju v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprli razstavo Osvoboditev Kočevske ter pripravili pogovor o drugi svetovni vojni in 70-letnici osvoboditve Kočevja. Na to temo bo 18. maja v Šeškovem domu tudi okrogla miza, že 14. maja pa bodo pripravili tudi projekcijo filma Z ljubeznijo skozi surovi čas/Slike za portret Bogdana Osolnika. Že vse od aprila dalje pa Pokrajinski muzej omogoča tudi voden ogled spomenikov NOB v Kočevju.
Takole je sklenil svoje razmišljanje Janko Maček: » Pokol v Rogu so izvajali na skrajno krut in poniževalen način. Mlade fante, ki so še med vožnjo v Kočevje mislili, da gredo na delo, da vsaj lačni ne bodo več, so zvezali z žico in jih celo pot do morišča pretepali. Tudi to, da so se morali pred odhodom k jami sleči, je bilo skrajno poniževalno. Celo ruski boljševiki so poljske oficirje v Katynu streljali oblečene. O odpiranju že zaceljenih ran govorijo večinoma tisti, ki nočejo slišati resnice, ki hočejo prikriti ali vsaj omiliti zločin. Je bil morda Rog res samo napaka? Resnica prav gotovo ne bo ovirala sprave. Ravno nasprotno!«
Prebilič je naredil edino pametno potezo, ko je v rit sunil VSO, kjer je bil podpredsednik, in se pridružil edini pravi veteranski organizaciji, NOB, ter v koalicijo vzel SD. Kot je že naš tovariš Dolanc nekoč dejal, mora biti jasno, da smo v tej deželi na oblasti mi, komunisti. Če ne bi bili mi, bi bil kdo drug, toda temu ni tako in tudi nikoli ne bo.
Siol sreda 25.05.2011, 11:59»Jože Pirjevec: Tito se je najbolj zanesel na Slovence«Ugotovili ste tudi, da je bil Tito precej aktivno povezan s povojnimi poboji.
Dobil sem nekaj potrditev, da je bil tudi sam vpleten, da se ti niso dogajali brez njegove vednosti. Sam Stalin ga je pohvalil in Tito je večkrat dejal: "Poglejte, kako smo mi počistili z našo državo, in hvala bogu, da smo to storili. S tem smo odpravili vsako pozicijo." Ni se čutil krivega. Pred kratkim sem pri nekem ruskem avtorju našel poročilo ruskega ambasadorja, ki govori o teh masakrih. Citira številko 200 tisoč, ki pa je mogoče preskromna.
Kočevska in cela Slovenija je bila osvobojena šele leta 1991. Vendar so revolucionarji, privilegiranci, ki že 75 let uničujejo Slovence z državnim udarom spet prevzeli oblast.
Tako je KPS dala razorožiti slovensko teritorialno obrambo!: "SIOL torek 17.05.2011, 21:05
Razorožitev TO je bila narodna izdaja
Ljubljana - Razorožitev Teritorialne obrambe (TO) maja 1990 je bila narodna izdaja, so se na javni tribuni Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve strinjali nastopajoči govorniki.
________________________________________
Predsednik SDS in prvi obrambni minister v samostojni državi Janez Janša je ob tem dodal, da bi razorožitev skorajda ogrozila osamosvojitev.
Po razorožitvi TO ostala le še petina orožja
Na javni tribuni z naslovom Razorožitev slovenske Teritorialne obrambe - Politične in vojaške okoliščine ter posledice je Janša uvodoma spomnil, da je slovenska TO v začetku leta 1990 razpolagala z orožjem za okoli 100.000 ljudi. Po razorožitvi maja istega leta pa je TO ostala le še petina omenjenega orožja, kar je skorajda pod vprašaj postavilo projekt slovenske osamosvojitve. Veliko vprašanje po Janševih besedah tudi je, če bi se Ante Markovič in JLA odločila za napad na Slovenijo, če TO ne bi bila razorožena.
Janša je kot neresnične označil nedavne trditve takratnega predsednika predsedstva SRS Milana Kučana, da je za ukaz generalštaba JLA, ki je bil izdan 14. maja 1990, izvedel šele dva dni pozneje. Kučan in ostali so za ukaz vedeli že prej in so se le sprenevedali, je dejal Janša.
Prvi slovenski obrambni minister je tudi opozoril, da je takratno predsedstvo SRS tudi sicer dajalo različne informacije o tem, kdaj so izvedeli za ukaz o razorožitvi.
Milan Kučan v intervjuju za Danas
razmišljal precej drugače (povzetek
iz Dela, 31. 1. 1990): “O odcepitvi
Slovenije od Jugoslavije je težko celo
misliti, ker ni to nikoli bila moja
najintimnejša opcija. Z njo se ne
morem sprijazniti. Toda taka Jugoslavija
za nikogar ni dobra. »če bi se
spremenila helsinška listina in filozofija
Evrope, ki zdaj čuti odpor do
slehernega spreminjanja meja ‡ ne
vem pa, ali se bo pod vplivom tega,
kar se dogaja v Nemčiji in vzhodnoevropskih
državah to stališče
ohranilo ‡ bi lahko postal položaj
za nas neseparatiste v Sloveniji zelo
težak.” In tudi ko je nekaj dni pred
tem v Beogradu potekal zadnji jugoslovanski
partijski kongres, ni bil
Milan Kučan tisti, ki je ukazal odhod
slovenskih delegatov s kongresa,
ampak je bil to Ciril Ribičič, ki
je bil takrat novi predsednik predsedsedstva
CK ZKS. V svoji knjigi
Rad sem jih imel pravi: “K temu naj
dodam, da je bil trenutek odhoda s
14. kongresa resnično skrbno izbran.
Spomnim se, kako je Milan Kučan
prepričljivo in šarmantno miril tiste
mladeniče, ki se jim je mudilo domov...
Sam sem potrebno avtoriteto
dobil šele z odhodom s 14. kongresa,
ko so tako različni ljudje kot Janez Stanovnik,
Milan Balažic, Borut Pahor in
Zaradi tega
so nekateri v Demosu z Jožetom
Pučnikom na čelu prišli do odločitve,
da je potreben plebiscit o osamosvojitvi.
Pučnik je to idejo predstavil
v začetku novembra na sestanku Demosovega
kluba poslancev v Poljčah,
kjer so to idejo z odobravanjem
sprejeli, kasneje pa jo je predstavil še
novinarjem in jim dejal, da bo plebiscit
23. decembra 1990. Na to se je
odzval Milan Kučan in 14. novembra
1990 sklical sestanek vseh predstavnikov
parlamentarnih strank. Na
tem sestanku je imel tudi uvodni govor.
Po pripovedovanju Jožeta Pučnika-
Emil Milan Pintar menili, da sem se
izkazal, kot da ne bi bil šele en mesec
na predsedniški funkciji. Danes se le
še malokdo spomni, da sem jaz in
ne Kučan pozval delegate, naj zapustijo
kongres.”
Koalicija je dovolj trdna za sprejetje pomembnih odločitev, ki so pred nami, je napovedal predsednik OO SDS Kočevje Bubnjić. http://www.kocevje.sds.si/news/40689 Pomembne odločitve, sprejete na občinski koaliciji, so torej na uradnih občinskih proslavah rehabilitacija Udbe in povojnih pobojev. http://www.demokracija.si/slovenija/tit-turnsek-v-kocevju-opraviceval-povojne-poboje-udbo-in-umor-crnogorca
POTEM KO SO KOMUNISTI VEČ KOT 1 MIO SODRŽAVLJANOV "OSVOBODILI" ŽIVLJENJA SO GENOCIDNO POLITIKO NADALJEVALI TUDI V "OSVOBOJENI" DRŽAVI: "
2. svetovni vojni so Goli otok leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce. Po sporu s Stalinom je Tito ukazal politične nasprotnike zapreti v posebno taborišče, slovenski politik Edvard Kardelj pa je predlagal Goli otok[navedi vir]. Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi in po podatkih UDBE
za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega 7235
Srbov, 3341 Črnogorcev, 2586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev.
Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5024, še 11.650 so jih
administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja
pošiljali komiteji komunističnih partij. Kasneje so na Goli otok
pošiljali tudi morilce, pedofile, spolne prestopnike, torej ljudi, ki so
storili hujše oblike zločina. Od vseh aretiranih je bilo 21.818
udeležencev NOB,
9234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5081 delavcev
in kmetov, 4008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju
in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so pazniki redno tepli in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je Komunistična partija Jugoslavije
(KPJ) nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne
heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA,
Kitajski, Združenih narodih, Kanadi in Indiji.
Da je Kočevje zibelka povojnega komunizma je nekje logično, saj so v izpraznjene in izropane domove Kočevarjev naselili komuniste iz celega Balkana. Je pa res da so komunisti po vojni 47 kočevskih vasi zravnali z zemljo.
Poleg tega je Kočevski rog z velikimi črkami zapisan med komunisti, saj se je tam partizansko vodstvo skrivalo in peklo vole, medtem ko so partizani na terenu, klali, pobijali in ropali civiliste.
Kočevska rdeča oblast se ukvarja z najpomembnejšim problemom Kočevja, interpretacijo zgodovine po njihovem okusu, namesto da bi se ukvarjala z delovnimi mesti. Ribnica se ukvarja raje z delovnimi mesti kot pa zgodovino. Drago ljudstvo, če ste tako naivni, da imate raje polno glavo praznih obljub in rdeče ideologije namesto polnih želodcev, pa še naprej volite Prebiliče, Vebre, Fickote, Petehe, Bubnjiće.
Ocene komentarjev