kultura

Z ljubeznijo skozi surovi čas: Slike za portret Bogdana Osolnika

11.5.2015 | 16:30 | M. M.

Bogdan Osolnik (vir fotografije: občina Kočevje)

Kočevje - Občina Kočevje, Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje in Pokrajinski muzej Kočevje v okviru praznovanja 70. obletnice osvoboditve Kočevja vabijo na ogled filma Z ljubeznijo skozi surovi čas / Slike za portret Bogdana Osolnika, novomeškega režiserja in scenarista Filipa Robarja Dorina in producenta Primoža Kastelica.

Film si lahko ogledate v dvorani Šeškovega doma v četrtek, 14. maja, ob 19. uri, so danes povabili iz kočevske občine.

Kratka vsebina filma:

Portretni dokumentarni film Z ljubeznijo skozi surovi čas je nastal na osnovi pričevanj Bogdana Osolnika, aktivista OF in udeleženca NOB, diplomata, predavatelja in publicista. Osolnik je svojo zadnjo knjigo Z ljubeznijo skozi surovi čas, ki je izšla leta 1989, dopolnil in obogatil z novimi dognanji. Z njo je dobilo slovensko zgodovinopisje pomembno dopolnitev k arhivskemu gradivu, kar je splošno vedenje o 2. svetovni vojni in NOB obogatilo z osebnimi izkušnjami. Osolnika močno opredeljuje njegovo aktivistično in politično življenje, pripadnost ideji OF, enako pa tudi njegovo diplomatsko, pedagoško in publicistično delo.

Bogdan Osolnik se je rodil 1920 v Borovnici, šolal se je v Kočevju in Novem mestu, kjer se je aktivno udeleževal družbenopolitičnega dogajanja. V času šolanja so imeli nanj pomembnejši vpliv pedagogi in kulturni ustvarjalci A. Turk, M. Dobovšek, Janko Jarc, V. Fabjan, Branko Rudolf, Bogo Komelj. Vzgoja in izobrazba, miselnost in odnosi v takratnem meščanskem okolju Novega mesta se ne odlikujejo po duhovni širini in kulturi svobodomiselnega duha, nasprotno, prisotno je etično in moralno nasilje, ki ga po svoje predstavlja katehet C. Ažman. Osolnik maturira leta 1938, se vpiše na Univerzo v LJ, kjer študira pravo. Služenje vojaškega roka prekine 2. svetovna vojna. Osolnik se vključil v vrste aktivistov OF, nato v času NOB kot politični delavec opravlja vrsto pomembnih funkcij in nalog, je član vrhovnega plenuma OF oziroma SNOS-a, na Kočevskem zboru vodi delovno predsedstvo. Tudi na osvobojenem ozemlju je propagandist, organizator in aktivist.

Po vojni je dopisnik Tanjuga iz Avstrije, direktor Radia YU, zvezni sekretar za kulturo in prosveto, pozneje za informiranje, nakar je urednik časopisa Komunist in sodnik ustavnega sodišča vse do 1990. Objavlja članke in razprave o izobraževanju, socialistični etiki in morali. Dejaven je kot diplomat v mednarodnih odnosih, kot predsednik YU lige za mir je aktiven tudi v mirovnih gibanjih. Nekaj let predava na Fakulteti za družbene vede v LJ, posveča se vprašanju javnega mnenja, informatiki in komunikacijskim vedam. 1982 je izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, postane član Mednarodnega združenja za preučevanje informacij, Biroja za mir in Interparlamentarne Unije. Osolnik je avtor številnih člankov, razprav in knjig, med njimi je treba posebej izpostaviti Korenine slovenske državnosti, Med svetom in domovino ter Z ljubeznijo skozi surovi čas, ki so tudi eno od izhodišč za našo filmsko pripoved.

‹ nazaj