kultura

Niti knjig ni imel, ko je ustanovil novomeško knjižnico

26.5.2015 | 12:45 | Igor Vidmar

Pogovor ob 100-letnici rojstva Boga Komelja (Foto: I. Vidmar)

Pogovor ob 100-letnici rojstva Boga Komelja (Foto: I. Vidmar)

Komeljevo sobo so odprli direktor knjižnice Borut Novak, žena Marina Komelj in novomeški župan Gregor Macedoni. (Foto: I. Vidmar)

Komeljevo sobo so odprli direktor knjižnice Borut Novak, žena Marina Komelj in novomeški župan Gregor Macedoni. (Foto: I. Vidmar)

Komeljeva soba z njegovim pisalnim strojem. (Foto: I. Vidmar)

Komeljeva soba z njegovim pisalnim strojem. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - V knjižnici Mirana Jarca je bilo sinoči izjemno slovesno. Prav na včerajšnji dan pred stotimi leti se je namreč rodil Bogo Komelj, oče novomeške knjižnice, in ob tej priložnosti so v knjižnici odprli Komeljevo sobo - domoznansko čitalnico in razstavo ob 150-letnici javnega knjižničarstva v Novem mestu ter pripravili pogovor z njegovo družino , ženo Marino in sinovoma Milčkom in Janezom ter vnukom Miklavžem in nekdanjima sodelavkama Natašo Petrov in Slavko Kristan.

Sto let je minilo od rojstva Boga Komelja, očeta knjižnice, njenega prvega ravnatelja, ki 1. januarja 1946 razen dekreta o ustanovitvi študijske knjižnice ni dobil nič, kot je nekoč zapisal, ne knjig ne prostora ne ljudi. Treba je bilo začeti iz nič. Naslednikom je zapustil izjemno bogato knjižnico, ki je bila in je še po vsem Slovenskem znana po bogastvu domoznanskega gradiva in njegovih posebnih zbirkah.

Bogo Komelj je bil rojen v Novem mestu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo, po maturi se je odločil za študij prava in filozofije, a je moral študij po štirih semestrih zaradi pomanjkanja denarja pred vojno prekiniti. Knjižnica je bila njegov drugi dom že v srednješolskih letih, ko je pomagal v sokolski knjižnici, med vojno je bil na osvobojenem ozemlju tudi varuh knjižnic in arhivov, ob nemški ofenzivi pa so ga zajeli in odpeljali v ujetništvo v Nemčijo, od koder se je vrnil šele dva tedna po koncu vojne.

Po vojni je kot član komisije za ugotavljanje vojne škode na kulturnih in zgodovinskih spomenikih pred uničenjem rešil veliko pomembnega knjižničnega in kulturnozgodovinskega gradiva. Predvsem v letih po vojni pa tudi kasneje je poskrbel, da se je uničenju izognila tudi marsikatera prepovedana knjiga. Zanj je bilo pomembno vse, kar je bilo natisnjeno, tudi vstopnica za lutkovno predstavo ali plakat za vaško gasilsko veselico s tombolo, da ne govorimo o številnih rokopisih ali osebnih predmetih pomembnih dolenjskih kulturnikov, ki jih danes v knjižnici Mirana Jarca skrbno hranijo v po njem imenovanih posebnih zbirkah Boga Komelja, ki jo redno obiskujejo mnogi avtorji zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.

Žena Marina je opisala težke razmere, v katerih je odraščal Bogo Komelj. Njegov oče je med prvo svetovno vojno zbolel za malarijo, od katere si ni nikoli povsem opomogel, z goljufijo so jih spravili ob hišo. Da bi preživeli, je Bogo tudi veliko inštruiral in ves denar nesel mami. Povedala je tudi, kako mu je pomagala pri pretipkavanju Trdinovih izjemno na drobno napisanih notesov in rokopisov drugih literatov.

Starejši sin Milček je šel po Bogovi poti. Od očeta je nasledil neizmerno ljubezen do knjig in živo zanimanje za vse oblike umetnosti, življenje je posvetil umetnostni zgodovini, je član slovenske in evropske akademije znanosti in umetnosti. Rad pove, kako je ure in ure ždel pri očetu v knjižnici, kako je v očetovi družbi spoznal množico kulturnikov. Še poseben vtis so nanj naredili slikarji, saj je rad in veliko risal. Tako si je za temo diplomske naloge izbral Vladimirja Lamuta, doktoriral pa je s tezo o mladem Božidarju Jakcu. "Oče je želel imeti vse knjige, tudi tiste, ki ljudi niso zanimale, pa plakate in tudi prepovedane knjige. Tako se je v novomeški knjižnici po njegovi zaslugi ohranil edini izvod Balantičevih pesmi," je med pogovorom ob očetovi stoletnici povedal Milček Komelj in se med drugim spomnil tudi tega, kako je oče preprečil, da bi novomeški Glavni trg po vojni preimenovali v Titov trg, saj se je zavedal, da so politiki minljivi in se mu je zdelo škoda, da bi trg stalno spreminjal ime, kot se mu jo to dogajalo med obema vojnama in med vojno.

O izjemni širini Boga Komelja je spregovoril njegov mlajši sin Janez, matematik, ki je v mladosti zmagal na vseh matematičnih tekmovanjih, razen enkrat je bil na republiškem drugi: "Opazoval sem vse, kar je oče delal in poslušal, a sem bil bolj po mami in sem se usmeril v matematiko, čeprav sem imel knjige rad in še zdaj ogromno berem. Ker starša nista mogla študirati, sem po eno fakulteto dokončal tudi zanju, eno pa zase. Oče je bil tudi dober matematik, z mano je delal vaje vse do konca srednje šole in bil mi je povsem enakovreden. Dobro se spomnim odprtja pionirske knjižnice. Takoj sem se tudi vpisal vanjo in dobil številko šest," se očeta in knjižnice spominja Janez Komelj.

‹ nazaj

Galerija (24)

20150525_32963
20150525_32967
20150525_32973
20150525_32974
20150525_32992
20150525_32998
20150525_33002
20150525_33005
20150525_33016
20150525_33023
20150525_33026
20150525_33028
20150525_33030
20150525_33038
20150525_33049
20150525_33050
20150525_33052
20150525_33053
20150525_33054
20150525_33055
20150525_33059
20150525_33060
20150525_33063_000
20150525_33062_000

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava