Za korenitejši prodor konoplje v Sloveniji bo potrebnih še veliko let

7.6.2015 | 14:00

Ena glasnejših zagovornic širše uporabe konoplje poslanka Violeta Tomič na petkovem 10. ekoprazniku v Novem mestu. (Foto: M. L., arhiv DL)

Ljubljana - Razprave o uporabi konoplje so v Sloveniji v zadnjem času zelo pogoste. Od konca maja je dovoljena uporaba industrijske konoplje za pridelavo hrane, priložnosti za njeno uporabo pa se med drugim odpirajo tudi v gradbeništvu, tekstilni industriji in kozmetiki. A za korenitejši prodor konoplje, tudi v medicinske namene, bo potrebnih še veliko let.

Zadruga Konopko želi povezati pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje

Lani je bila ustanovljena zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje Konopko, ki ima tudi status socialnega podjetja. Število članov se giblje že okoli 40 in se ves čas povečuje. "Ljudje so očitno spoznali vse prednosti tovrstne oblike povezovanja. Naš glavni namen je povezati vse akterje na področju industrijske konoplje v Sloveniji - od pridelovalcev in predelovalcev do končnih kupcev," je za STA pojasnil predsednik Konopka David Geršak.

Lani je bila industrijska konoplja posejana na 500 hektarjih površin, letos naj bi ta številka narasla na 700 hektarjev, Geršak pa pričakuje, da se bo trend rasti še nadaljeval. Njive z industrijsko konopljo se nahajajo praktično po celi Sloveniji, od Gorenjske do Prekmurja in Bele krajine.

"V Sloveniji je največ industrijske konoplje še vedno predelane v prehranske namene, ker je postopek predelave razmeroma enostaven. Seme stisnemo s stiskalnico in dobimo olje ter posledično tudi moko. Seveda pa konoplja zelo velik potencial ponuja tudi na drugih področjih, predvsem za tehnične izdelke - od tekstila, vlaken, izolacije v gradbeništvu do biokompozitov, ki jih že razvijamo v Sloveniji, in podobnih tehničnih izdelkov," je pojasnil Geršak.

Povpraševanje po industrijski konoplji je v Sloveniji trenutno večje od ponudbe. "Takoj ko se bomo začeli v Sloveniji intenzivno ukvarjati s tehničnimi izdelki iz industrijske konoplje, ne teh 700 hektarjev niti 2000 hektarjev ni preveč. Če upoštevamo samo možnost uporabe konoplje za izolacijo v gradbeništvu in pričakovano energetsko obnovo objektov v Sloveniji, to površino bistveno presežemo," je pojasnil.

Družinska Kmetija Pr' Resman že četrto leto prideluje industrijsko konopljo

Na družinski Kmetiji Pr' Resman z Zgoše pri Begunjah poleg nekaterih drugih žit že četrto leto pridelujejo industrijsko konopljo, iz katere sami hladno stiskajo olje, meljejo moko, luščijo semena, ponujajo pa tudi konopljine proteine, je za STA pojasnila članica družine Petra Krivic.

Industrijsko konopljo imajo trenutno posejano na manj kot dveh hektarjih površin. Čeprav si želijo, da bi je pridelali več, se zaenkrat verjetno še ne bodo širili, ker delo opravljajo v družinskem krogu, za širitev aktivnosti pa bi morali zaposlovati. "Zaenkrat to ne bi šlo," je dejala.

Največ izdelkov iz konoplje prodajo na ekoloških in domačih lokalnih tržnicah, nekaj tudi v domačih trgovinicah, na kakšnih prireditvah, za promocijo pa skrbijo tudi na družbenem omrežju Facebook.

Je bila odločitev za industrijsko konopljo prava? "Pomembno je, da to zelo radi delamo, sicer ne bi šlo. Se pa vsako leto vidi, da so ljudje vedno bolj osveščeni, predvsem glede tega, da je dobro kupovati slovensko in lokalno pridelano hrano, konopljo pa tudi že zelo poznajo," je pojasnila.

Za pravi prodor konoplje bo potrebnih še veliko let

Konoplja je še vedno na seznamu prepovedanih psihoaktivih rastlin in snovi, ki naj bi bile najbolj nevarne zdravju in naj ne bi bile uporabna v medicinske namene, je za STA pojasnil Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki poziva k njeni reklasifikaciji in razvrstitvi v skupino manj nevarnih psihoaktivnih snovi.

"V svetu je danes veliko znanja o tem, da konoplja ne sodi med najbolj nevarne rastline in snovi, da sta tobak in alkohol, ki sta dovoljena, veliko bolj nevarna, pa tudi cela vrsta drugih psihoaktivnih snovi je bistveno bolj nevarnih," je dejal.

Težavo vidi v tem, da v svetu prevladujejo raziskave s področja negativnih vplivov konoplje, raziskav, ki preučujejo pozitivne učinke, pa je malo. Tudi kliničnih raziskav in raziskav na ljudeh še ni dovolj.

"Te raziskave so onemogočene in ovirane. Danes po novih uredbah sicer lahko uporabljamo sintetična zdravila, ki pa imajo samo nekatere učinkovine iz konoplje, ne smemo pa uporabljati celotne rastline. Bolniki pa nam govorijo in tudi prve raziskave tako kažejo, da je najbolj učinkovita in zdravilna celotna rastlina," je dejal.

Za korenitejše spremembe na tem področju bo v Sloveniji po njegovi oceni potrebnih še veliko let. Kot je dejal, so se spremembe, ki se na tem področju zdaj npr. dogajajo v ZDA, kjer je marihuano ponekod že zakonito prodajati in uporabljati, onstran luže začele že pred 15 oz. 20 leti.

"Pri nas je to zanimanje za uporabo konoplje v industriji in medicini staro komaj kakšno leto, dve, zato ocenjujem, da bomo potrebovali še kar precej let, da bomo spremenili javno mnenje, zlasti pa mnenje političnih odločevalcev," je dejal.

STA, M. M.

Komentiraj prispevek