mladi dopisnik

Potopis devetošolca Filipa Šobarja

24.6.2015 | 10:55 | Filip Šobar, 9. r., OŠ Grm Novo mesto

Šolsko leto se z današnjim dnem zaključuje, zato bo v rubriki Mladi dopisnik več kot primerna objava potopisa 14-letnega Filipa Šobarja iz OŠ Grm: recimo, kot uvod v lahkotnejša počitniška branja.

Vulkan El Teide. Foto: Wikipedia

Vulkan sredi Atlantika

Spoznavanje novih dežel mi je bilo vedno zanimivo preživljanje prostega časa. Ker z mami ne potujeva rada v skupinah turističnih agencij, sva si lani organizirala tedenski obisk otoka Tenerife, na poti tja pa sva se še za tri noči ustavila v Valencii.

Kanarsko otočje sestavlja sedem otokov, ki so del Španije. Tenerife je največji, najgosteje poseljen, najbolj obiskan in, po mnenju mnogih, tudi najlepši. Glavna gospodarska dejavnost tega zanimivega otoka je turizem, število obiskovalcev pa iz leta v leto narašča. Vremenska napoved je bila za tretji dan najlepša, zato sva se namenila obiskati najvišji vrh Španije, 3718 metrov visok vulkan Teide.

Prebudile so me mamljive vonjave okusnega maminega zajtrka, ki sva si ga privoščila na s soncem ožarjeni terasi. Popotniško opremljena sva hotel zapustila s prijaznim pozdravom receptorja. Avto sva najela za cel teden, zato sva izbirala različne poti, da sva čimveč videla. S tropasovne avtoceste, ki se je vila med nasadi bananinih palm, sva krenila po lepo urejeni gozdni cesti proti ognjeniku. Z najino pando je bilo ustavljanje in slikanje, kar sva počela zelo pogosto, prav enostavno. Na otoku je tudi veliko lepo urejenih piknik prostorov z že pripravljenimi kurišči.

V kamniti pokrajini z grmičevjem so naju table opozorile, da vstopava v Narodni park Teide. Po nekaj ovinkih se je odprl veličasten pogled na Teide z jeziki strjene lave.

˝Vau, kakšna pokrajina!˝ sem vzkliknil vzhičeno.

Prebrala sva nekaj informacij na tablah, tè te ob poti vztrajno spremljajo, in se zapeljala proti črni kamnini v neizmernih količinah. Ko je ognjenik leta 1909 zadnjič izbruhnil je za sabo pustil zelo očitne zaplate lave, ki še niso poraščene. Prevzele so naju velike površine črnih kamnov ostrih robov in imela sva občutek, kot bi nastali šele včeraj. Večina ljudi nikoli v življenju nima priložnosti videti strjene lave, drugi pa imajo srečo ali nesrečo, kakor koli vzameš, in so priča izbruhu zemljine vsebine. Midva pa sva stala tik ob kamnini.

Cesta, polna motoristov, se je vila po dnu velikanskega kraterja; iz ˝kamnitega polja˝ preko peščenih sipin je vodila do skalnih osamelcev. Za večino turistov je to prva točka, kjer se ustavijo na poti proti vrhu. Midva pa sva postanek izkoristila za daljši sprehod okoli zanimivih skalnih gmot. Občudovala sva zadnje cvetove na socvetjih endemičnih rož ter neboječe metuljčke. 

Pri vznožju vrha vulkana sva pustila avto in se peš odpravila do spodnje postaje gondole, ki pelje skoraj do vrha. Pri občudovanju celotne kotline sem čisto pozabil na lahko omotico zaradi višine in vročine. Za vožnjo z gondolo se nisva odločila, saj je bila zelo dolga čakalna doba pa tudi cena gondole ni nikakor prijazna denarnici. Razgled z vrha pa v popoldanskem času zaradi meglic tako in tako ni segel do morja.

Področje sva zapuščala po drugi poti in prav kmalu naletela na zanimive prikaze površja. Pesek, posut s kamni kot mrvice na sladoledu, mi je dajal otroško radostni občutek, kot bi se igral astronavte s pristankom na Marsu. V ozadju pa se je skrival čisto pravi rdeč marsovski hribček.

Zapuščala sva suho neporaslo območje in prehajala v zeleni pas. Še zadnjič sva od blizu videla vulkan Teide z zasneženo kapo. Tudi pogled v dolino je bil nekaj posebnega, zaradi megle, ki je obkrožala najino goro. Pogled na bele stolpe observatorija nama je razbil barvno enoličnost pokrajine pred spustom v barvitejši priobalni svet.

Za konec izleta sva si privoščila kratek skok na morsko obalo. Obiskala sva turistično prenatrpano mestece El Medano, ki je znano po kajtanju in jadranju na deski. Zaradi močnih vetrov se tam zbirajo številni željni zabave na vodi in zvečer izven nje.

Za zaključek dneva pa sva se tik pred sončnim zahodom povzpela na hribček v neposredni bližini hotela. Z njega se je odpiral prečudovit razgled tako na Teide kot na širno morje.

To je bil le en izmed zanimivih dni na otoku. Tenerife je zelo raznolik in zanimiv otok in obisk bi z veseljem ponovil.

‹ nazaj