novice

Naj prostovoljci leta 2014: naslov tudi v Novo mesto

30.6.2015 | 07:45 | STA/M. K.

Foto: Nebojša Tejić / STA

Brdo pri Kranju - Mladinski svet Slovenije je včeraj na Brdu pri Kranju razglasil najboljše prostovoljce preteklega leta. Na natečaj so prispele prijave 157 posameznikov in 45 projektov. Za najboljši prostovoljski projekt je komisija izbrala projekt Zveze tabornikov Slovenije Obnovimo slovenske gozdove, v katerega je bilo vključenih 1600 prostovoljcev.

Projekt je nastal kot odziv na katastrofalen žledolom lani februarja, poteka pa v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS in drugimi partnerji. Namen projekta je ponovno pogozditi tiste dele poškodovanega gozda, kjer po naravni poti to ni mogoče. Prostovoljci so zbrali sredstva in posadili 50.000 sadik na skupno 23 lokacijah po Sloveniji. Tako so obnovili okoli 50 hektarov gozdov.

Na prireditvi so predsednik republike Borut Pahor, predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak podelili priznanja tudi drugim prostovoljcem. Nazive za naj prostovoljca so v različnih starostnih kategorijah prejeli Ema Trobentar, Niko Prelec, Nastja Maver iz Novega mesta, Amir Crnojevič, Irena Dolinšek in Gašper Rupnik.

Nastja Maver je v starostni skupini 20-30 let prejela naziv Naj prostovoljka na predlog Društva katoliških pedagogov Slovenije. Nastja je v okviru omenjenega aktivna v okviru programa človek za druge. Izvaja prostovoljno delo v vrtcih, šolah in drugih ustanovah (Dom Janeza Levca in URI Soča). V letu 2014 je bila kot prostovoljka aktivna pri številnih organizacijah, kjer je opravljala različna prostovoljna dela: individualno delo z otroki, odrasli, bila spremljevalka na poletnih taborih, mentorica, izvajala je učno pomoč, vodila delavnice ipd.

Posebna priznanja so podelili v mladinski kategoriji. Naj mladinski voditelj je postal Gregor Matavž, za naj mladinski projekt je bil izbran projekt Ulično mladinsko delo Žoga skače za promocijo zdravega življenjskega sloga med mladimi, priznanje za poseben dosežek na mladinskem področju projektu Žinkarna, ki ga je organiziral Mladinski center Dravinjske doline.

Prostovoljcem se je za vse, kar s svojim delom podarjajo družbi, v imenu države in ljudi zahvalil predsednik Pahor, ki je častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta. Kot je poudaril, je bilo pred 13 leti, ko se je projekt začel, manj občutka za pomen prostovoljstva kot danes. Tedaj smo namreč živeli v drugačnih časih, ob misli, da gre vse navzgor in na bolje ter da je vsak odgovoren za lastno srečo.

"Potem je prišla kriza, ki je pokazala, da ima to razmišljanje mnoge luknje, da je življenje v neki skupnosti bistveno bolj kompleksno kot odgovornost samega zase in brezbrižnost do ostalih," je pojasnil Pahor in dodal, da je zaradi slabše pripravljenost in odzivnosti države na začetku krize prav solidarnost odigrala neprecenljivo vlogo, ki jo ima še danes.

Zaradi izredne solidarnosti med ljudmi bistveno lažje premagujemo krizo, je poudaril Pahor. Čeprav je po njegovih besedah krize počasi konec, je pozval, naj to ne vodi v manj solidarnosti. "Ostanimo boljša družba, kar smo v času krize postali," je izpostavil in ocenil, da so se med krizo medčloveški odnosi obogatili in so danes boljši.

Prostovoljci so velikokrat postavljeni v položaj, ko bi brez njih številni ljudje ostali brez pomoči, zato je njihov prispevek nenadomestljiv, je opozoril Kampl. Pahor je ob tem navedel podatek, da je bilo leta 2013 pomoči prostovoljcev deležnih 773.000 ljudi.

Z razpisom za naj prostovoljca vsako leto odkrivajo raznolikost in dodano vrednost prostovoljstva. Število prostovoljnih ur se množi. Prijave na razpis pa nastavljajo tudi ogledalo državnemu vrhu in vsem ljudem, saj kažejo, kje je vse potrebna pomoč in koliko ljudi jo potrebuje. Kot je izpostavil Kampl, je treba razmišljati tudi o tem, kako okrepiti sistemsko podporo prostovoljstvu.

‹ nazaj