gospodarstvo

Zaradi vrednotnic res manj dela na črno?

25.7.2015 | 13:00 | STA

Foto: arhiv, BDG

Dobrega pol leta po uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo je na seznamu aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, ki ga po zakonu o delu na črno od 1. januarja vodi Ajpes, prijavljenih okoli 3800 posameznikov, zaradi česar obstaja vedno večji dvom, da se bodo uresničile napovedi ministrstva za delo o 18.000 prijavljenih do konca leta.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa sicer pravijo, da je na podlagi podatkov o številu izdanih vrednotnic na upravnih enotah, pa tudi po številu prijavljenih oseb na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) opazen pozitiven trend, saj "je iz meseca v mesec več oseb, ki opravljajo delo preko instituta osebnega dopolnilnega dela".

Do 29. junija je bilo na upravnih enotah izdanih 3913 vrednotnic, do 14. julija pa že 5523, so zapisali za STA. Prav tako naj bi dnevno naraščalo tudi število prijavljenih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela.

Primerjava števila aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela pred sprejetjem novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter danes aktivnimi izvajalci, tako ministrstvo, kaže, da je bila številka presežena že v prehodnem obdobju, ki se je končalo 1. julija.

Po podatkih finančne uprave (Furs), ki beleži podatke o prihodkih iz osebnega dopolnilnega dela skupaj s prihodki iz drugih pravnih razmerij, je bilo izvajalcev dopolnilnega dela pred novim zakonom okoli 3000, zdaj pa je na Ajpesu, kot že omenjeno, prijavljenih nekaj manj ko 3800 izvajalcev.

Ob tem na ministrstvu za delo opozarjajo, da se bo z vzpostavitvijo e-uprave2, ki bo omogočala nakup vrednotnic preko spleta, postopek bistveno poenostavil. Po napovedih ministrstva za javno upravo naj bi sistem začel delovati jeseni - sprva je bil zagon napovedan za nekaj mesecev po vzpostavitvi vrednotnic.

"Po naših ocenah je odziv s trga pozitiven, saj je osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic spodbujanje zakonitega opravljanja dela," so še zapisali na ministrstvu za delo.

Z vrednotnicami se "posameznikom zagotovi osnovno socialno varnost, zagotovi se vpogled v seznam prijavljenih posameznikov in z nakupom vrednotnice zakonito opravljanje storitve oziroma opravljanje določenega dela," so prepričani.

Obrtniki in podjetniki manj zadovoljni

Nekoliko drugače pa menijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer pravijo, da so že pred uvedbo vrednotnic opozarjali, da ta ukrep ne bo bistveno pripomogel k zmanjšanju dela na črno.

"Vrednotnic namreč šušmarji ne uporabljajo, prav tako kot ne bodo uporabljali davčnih blagajn. Glede na podatek, da je v sistem prijavljenih le okoli 3800 posameznikov, ukrep torej ni prinesel pričakovanih rezultatov," poudarjajo.

Ob tem dodajajo, da bi bilo treba za zmanjševanje sive ekonomije in dela na črno poostriti nadzor nad šušmarji in zvišati kazni zanje.

Vendarle pa v OZS verjamejo, da so vrednotnice v smislu načela "vsako delo šteje" dobrodošle z vidika priznavanja pokojninske dobe in finančne participacije v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Nadzor nad izvajalci osebnega dopolnilnega dela opravljajo inšpektorji in mobilne enote na podlagi prijav in hkrati ob drugih nalogah na terenu, pri katerih se lahko zaznajo kršitve zakona.

Podatka o številu kršitev izključno pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela v evidencah na Fursu sicer ne vodijo, v prvi polovici leta pa so v zvezi s kršitvami dela na črno izrekli skupaj 175 prekrškovnih ukrepov in spisali za več kot 160.000 evrov glob.

Posameznika inšpektorji kaznujejo, če delo, ki bi lahko bilo osebno dopolnilno delo, ni priglašeno oziroma izvajalec ni vpisan v seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, vrednotnica za osebno dopolnilno delo ni pridobljena pravočasno, se vrednotnica za osebno dopolnilno delo ne glasi na pravo ime ali če posameznik opravlja osebno dopolnilno delo kljub temu, da njegov ustvarjen prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku preseže tri povprečne mesečne neto plače v preteklem koledarskem letu.

Posamezniki morajo dosežene prihodke prijaviti Fursu enkrat na pol leta, medtem ko so morali pred tem to početi vsake tri mesece.

Ker velik delež del, ki spadajo v osebno dopolnilno delo, poteka v stanovanjih, je bilo slišati precej dvomov o uspešnosti nadzora, na Fursu pa odgovarjajo, da delo na črno odkrivajo tako, da uradne osebe v obsegu in glede na namen konkretnega primera uporabljajo vsa pooblastila, ki jim imajo po zakonu o finančni upravi.

"Z vstopom v stanovanje je res najenostavneje na temelju ogleda utemeljiti opravljanje dela na črno, a ni edini in ne vedno nujen ukrep za dokazovanje dela na črno," poudarjajo.

Inšpektorji v postopkih uporabljajo tudi druga dokazna sredstva. Med drugim lahko uradna oseba pridobiva izjave in zasliši priče, pridobi podatke iz uradnih evidenc in internih evidenc, zaseže listine ter vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov in si jih ogleda in pregleda.

Za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer opravlja dejavnost.

‹ nazaj