novice

Strokovnjaki (in narava) vam bodo hvaležni

3.8.2015 | 12:45 | M. M.

Če ste opazili bukovega kozlička in ga fotografirali, lahko svoja opažanja sporočite strokovnjakom Zavoda za varstvo narave.

Novo mesto - Z Zavoda za varstvo narave so v poletnem času, ko se precej zadržujemo v naravi, vnovič zaprosili, da jim sporočite svoja opažanja katerega od štirih vrst hroščev, kar lahko storite prek posebnega spletnega portala. »Tu lahko naši opazovalci sporočijo, če so videli katerega izmed štirih vrst hroščev, ki so redki, ogroženi v Evropskem merilu in zato Natura 2000 vrste. To so vsem dobro poznan rogač, pa bolj gozdne vrste - alpski kozliček, bukov ali hrastov kozliček. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj prepoznavni, da jih lahko opazi vsak od nas. Podatke o teh vrstah zbiramo že osmo leto,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Hrošči so ena do prezrtih živalskih skupin, ki pa so bioindikatorji ali pokazatelji stanja v gozdu. Z akcijo poskušajo na omenjenem zavodu spodbuditi ljudi, da se bolje seznanijo tako z evropskim omrežjem Natura 2000 kot tudi z vrstami. Skupino hroščev, razen njenih redkih predstavnikov, kot je sedempikčasta pikapolonica, ljudje ne poznajo preveč dobro.

Z akcijo nagovarjajo vse, ne le naravovarstvenike, naj svoja opažanja zabeležijo, živali poslikajo in nato opažanja zabeležijo v omenjeni spletni portal. Zavodu za varstvo narave so ti podatki zelo dragoceni. »Uporabljamo jih pri vsakdanjem delu, vrednotenju naravovarstveno pomembnih območij, usmerjanju in prilagajanju rabe ter poročanju države o stanju redkih in evropsko ogroženih vrst, ki ga je naša država, tako kot druge članice EU, dolžna poročati vsakih šest let,« so še dodali.

Med ogroženimi vrstami najštevilčnejše živalske skupine po številu različnih vrst - hroščev, so tudi tri razmeroma enostavno prepoznavne vrste kozličkov - alpski, bukov in hrastov kozliček ter rogač, ki ima v slovenskih narečjih več različnih ljudskih imen. Vse štiri omenjene vrste hroščev so v nekaterih državah Evrope že izginile zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in starega lesa pa najdemo v domorodnih listnatih gozdovih, kjer prevladuje hrast, bukev, kostanj in drugi listavci. Kjer je z izsekavanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti.

Vnos podatka ali vpogled v zbrane podatke lahko opravi vsak. »Do sedaj smo na portalu za rogača zbrali že več kot 1500 različnih podatkov, od tega za rogača že čez 1000 podatkov, za ostale pa manj, saj so tudi bolj redki. Za alpskega kozlička je vpisov okrog 100, za bukovega okrog 200 in hrastovega kozlička okrog 30. Število opazovalcev se vsako leto povečuje,« so statistiko podali na Zavodu za varstvo narave.

‹ nazaj