novice

Vožnja v nasprotno smer ni le slovenska posebnost

26.8.2015 | 19:35 | STA, M. M.

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Ljubljana - Vožnja v nasprotno smer po avtocesti je najnevarnejše dejanje voznika motornega vozila. Število takih primerov se je v Sloveniji povečalo z uvedbo vinjet. S to težavo se srečujejo tudi v tujini, je na današnji novinarski konferenci Darsa poudaril Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, kjer so za Dars pripravili nabor možnih ukrepov.

Na Družbi za avtoceste v RS (Dars) so danes predstavili razvojno-raziskovalno nalogo, ki so jo v sodelovanju s policijo, psihologom in drugimi strokovnjaki pripravili na centru za gradnjo prometnic pri mariborski fakulteti za gradbeništvo. Kot je pojasnil Tollazzi, so skušali ugotoviti, kje se najpogosteje dogajajo vožnje v nasprotno smer, kakšni so vzroki voznikov, da zapeljejo v nasprotno smer na avtocesto, ter možne rešitve, ki bi to preprečile.

Statistika o primerih vožnje v nasprotno smer je sicer nepopolna, saj pogosto voznik že zapusti avtocesto še preden ga policisti ustavijo, je danes pojasnil Tollazzi. A med tistimi, ki vozijo v nasprotno smer, je največ starejših od 65 let ter mladih voznikov. Okoli 60 odstotkov je moških. Med najpogostejšimi vzroki za vožnjo v nasprotno smer so alkohol in druge psihoaktivne substance, težave z orientacijo oz. zmedenost, duševne ali fizične omejitve ter nepoznavanje okolja, je nanizal ugotovitve študije. Največ takih primerov se zgodi dopoldne med 8. in 13. uro, popoldne med 15. in 18. uro ter zvečer oz. ponoči, med 18. in 2. uro. Več takih primerov je med vikendi.

Vožnje v nasprotni smeri so lahko namerne ali nenamerne, kritična mesta, na katerih se začne vožnja v nasprotno smer, pa niso le priključki na avtocesto, ampak tudi počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseki avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje.

Tudi v drugih državah imajo težave zaradi vožnje v nasprotno smer, rešujejo pa jih z različnimi pristopi, odvisno od splošne in prometne kulture v državi, višine denarnih kazni, števila kršiteljev in še drugih dejavnikov, pravi Tollazzi. Darsu in tudi drugim pristojnim za vzdrževanje cest v državi predlagajo več možnih tehničnih in drugih rešitev, s katerimi lahko izboljšajo razmere. A ob tem je Tollazzi opozoril, da tistih voznikov, ki namerno vozijo v nasprotno smer, ti ukrepi ne bodo ustavili.

Med drugim predlagajo še boljšo signalizacijo na uvozih in izvozih z avtoceste, tako table kot na cestišču narisano signalizacijo. Kot možno rešitev za tiste priključke, kjer bi ugotovili, da je takih primerov največ, predlagajo tudi uvedbo fizičnih ovir, kot so grablje, montažni robniki ali potopne ovire. A izpostavljajo tudi možnost namestitve tehnoloških pripomočkov v vozila, boljše izobraževanje in izpopolnjevanje voznikov, preventivne akcije ter nove represivne ukrepe.

V raziskovalni nalogi opozarjajo tudi na potrebo po spremembah v zakonodaji. Veselijo se novega pravilnika o cestni signalizaciji, nujno je spremeniti pravilnik o prometni signalizaciji in ločiti projektiranje cest izven naselja ter v naseljih.

Predlagajo tudi nadgradnjo s sistemom navigacije v realnem času in aplikacijo za pametne telefone, to je Dars razvil pred kratkim, v prihodnjih 18 mesecih pa jo bodo še nadgradili, je danes napovedal Ülrich Zorin z Darsa. V raziskovalni nalogi jim sicer predlagajo še namestitev dodatnih prikazovalnikov prometnih obvestil na avtocesti. Teh je premalo oz. jih ponekod sploh ni, je opozoril Tollazzi.

Za boljšo varnost in preprečevanje voženj v nasprotno smer predlagajo tudi namestitev še več števcev prometa, ki da so najcenejši sistem zaznavanja vožnje v nasprotno smer. Predlagajo tudi nadgradnjo videonadzornega sistema, stacionarne radarje pa bi bilo dobro opremiti še s slikovnim snemanjem prekrškarjev, dostop do teh podatkov pa bi morali dati policiji. Med možnimi ukrepi bi bil tudi sistem detekcije na uvozih ter sistem svetlobnega opozarjanja voznikov, ko zapeljejo v nasprotno smer, je naštel Tollazzi.

Zorin je danes poudaril, da na Darsu že več let izvajajo številne ukrepe za preprečevanje voženj v nasprotno smer. Danes predstavljena naloga jim je dala dodatne informacije, da bodo ti ukrepi še bolj natančni in usmerjeni v vir problemov. V nadzorne sisteme so v zadnjih petih letih vložili več kot 40 milijonov evrov, v naslednjem letu pa načrtujejo akcije za prometno varnost in zaznavanje vožnje v nasprotno smer in obveščanje voznikov o vožnji v nasprotno smer.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zabeležili 70 prijav vožnje v nasprotno smer, a jih je policija oz. videonadzorni sistem Darsa potrdil le 23. Zaradi tega sta se zgodili dve hujši prometni nesreči, ni pa bilo mrtvih.

Globa za vožnjo v nasprotno smer znaša 1200 evrov, voznik je kaznovan tudi z 18 kazenskimi točkami in posledično odvzemom vozniškega dovoljenja.

‹ nazaj