kultura

Fabianijeva nagrada novomeškim urbanistom

10.11.2015 | 12:50 | I. V.

Jelka Hudoklin (desno) s sodelavcema iz Acerja Suzano Simič in Radovanom Nikićem. (Foto: I. Vidmar)

Jelka Hudoklin (desno) s sodelavcema iz Acerja Suzano Simič in Radovanom Nikićem. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Jelka Hudoklin iz novomeškega podjetja za prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Acer bo skupaj s sodelavci v soboto v galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu dobila jubilejno nagrado Maks Fabiani za nalogo Regionalna zasnova prostorskega razvoja JV Slovenije.

Vodja naloge, ki jo je po naročilu nekdanjega Podjetniškega centra Novo mesto (danes Razvojni center Novo mesto) izdelalo podjetje Acer, je bila Jelka Hudoklin, pri nalogi pa so sodelovali tudi strokovnjaki z različnih področij od gradbeništva in arhitekture do geografije - Radovan Nikić, Alma Zavodnik Lamovšek, Marko Fatur, Irena Hočevar, Gregor Čok, Suzana Simič, Liljana Jankovič Grobelšek, Melita Muren, Tanja Jerin Jevnikar in Manca Jug.

Kot so v svojem sporočilu za javnost zapisali v Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS), skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor že deseto leto podeljujejo nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Letošnje leto je posebno leto, saj se obeležuje 150. obletnico rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Zato je DUPPS to leto razpisal mednarodno nagrado Maks Fabiani (za obdobje 2005-2015), na kateri so lahko dela kandidirali tudi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske.

Žirija v sestavi Grigor Dojtchinov (Avstrija),  Srečko Pegan (Hrvaška), Peter Bassin (Slovenija), Jože Novak  (Slovenija) in Andrej Pogačnik (Slovenija) je ugotovila, da so bila vsa prispela dela na visoki kakovostni ravni in da so bila iz različnih področij urejanja prostora: urbanističnega načrtovanja, urbanističnega oblikovanja, regionalnega in krajinskega načrtovanja, revitalizacije dediščine, načrtovanja v zavarovanih območjih in metodologije. Žirija je razpoznala, da štiri dela izstopajo po pomenu v mednarodnem in domačem merilu, po svoji izjemni vrednosti, inovativnosti, trajnostni naravnanosti in drugih kvalitetah, med katerimi je tudi delo Jelke Hudoklin s sodelavci.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava