kočevsko-ribniško

Veber bo vložil amandma za sedež v Kočevju

13.11.2015 | 18:20 | M. Leskovšek-Svete

Udeleženci dobro obiskane okrogle mize o državnih gozdovih na Kočevskem, na kateri so se v razpravo vključili tudi številni poslušalci. (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - V okviru projekta Odprti pogovori o… je občinski odbor SMC Kočevje včeraj pripravil okroglo mizo z naslovom Državni gozdovi na Kočevskem. Namen okrogle mize je bil javno opozoriti na nedorečenosti, pomanjkljivosti in pasti zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki ga je vlada že potrdila in poslala v obravnavo v državni zbor.

Okrogle mize so se udeležili: državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče, poslanec državnega zbora Janko Veber, podjetnik Mirko Katalenič, Renata Karba iz Umanotere in Koalicije za gozd ter kočevski podžupan Roman Horvat in kočevski občinski svetnik stranke SMC Božidar Peteh.

Ali model državnega podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi, ki ga, kot so poudarili razpravljavci, ministrstvo za kmetijstvo kot pripravljavec zakona vztrajno vsiljuje ne da bi pripravilo in predstavilo analize o alternativnih modelih, res uresničuje glavni cilj - spodbujanje lesnega gospodarstva, je bilo osnovno vprašanje, ki pa je porodilo še številna druga kot denimo: Kako je lahko državno podjetje ob danih pogojih poslovno uspešno? Ali ne prinaša zakon nevarnost sistemske korupcije? Kaj bo z zaposlenimi, znanjem in opremo v sedanjih gozdnih gospodarstvih? Kakšne bodo posledice za Kočevsko, če bo zakon sprejet v nespremenjeni obliki?

Kot je povedal v odgovorih na številna vprašanja Miha Marenče, zakon, ki predvideva ustanovitev podjetja Slovenski državni gozdovi, v ničemur ne posega v zakon o gozdovih. Podjetje bo v 100-odstotni lasti države in gozdovi se nanj ne bodo prenesli. Podjetje bo z gozdovi upravljajo, gospodarilo, skrbelo bo za sečnjo, spravilo in prodajo lesa, hkrati pa sledilo vsem ostalim ciljem, ki jih določa program, kot denimo, da se bo povečeval delež gozdov v državni lasti, saj -kot je dejal Marenče- je gozd poleg vode najbolj strateška naložba države.

Ker konec junija 2016 potečejo 20-letne koncesijske pogodbe, so razpravljavci ministrstvu za kmetijstvo očitali, da so jih s počasnim in nestrokovnim delom pripeljali v časovni stisko. »Toda ali je to razlog, da sprejmemo slab zakon?« je vprašala Renata Karba in dodala, da se ne ve, ali bo podjetje imelo dobiček ali bo delalo izgubo in kaj bo sploh delalo, zato bi radi videli poslovni načrt.

Razpravljavce s Kočevske pa je, kot je ocenil proti zaključku okrogle mize Veber, žulilo predvsem to, zakaj ni sedež podjetja v Kočevju, češ da si Kočevska to zasluži, saj je tu kar tretjina vseh slovenskih gozdov in kar 80 odst. vseh državnih gozdov. Kot je dejal, bo zato vložil amandma k zakonu, ki ga bo državni zbor obravnaval na novembrski seji in, če bo za to politična volja, bo sedež podjetja v Kočevju. Tudi če se to ne zgodi, pa bo, kot je povedal Marenče, v Kočevju glede na največjo gozdnatost tudi največja območna enota. Če bo zakon sprejet, bo novo državno podjetje, v katerega je vključen tudi Snežnik, ki je bil do sedaj edini državni koncesionar in ki že leta deluje kot gozdni center, česar pa, kot je dejal Veber, na Kočevskem ne vidimo ali pa nočemo videti, ustanovljeno s 1. januarjem 2016.

‹ nazaj