posavje

Občine vztrajajo pri povprečnini 536 evrov, vlada "ponuja" 525

16.11.2015 | 14:20 | M. M., STA

Županje in župani so danes v Brežicah zavrnili zadnji predlog vlade o višini povprečnine za 2016. (Foto: M. L., arhiv DL)

Dobova - Današnji predlog ministra za finance dr. Dušana Mramorja, da bo povprečnina v letu 2016 znašala 525 evrov na prebivalca, je daleč od tega, kar bi zadostovalo za vzdržno financiranje vseh javnih storitev in socialnih transferjev, ki jih morajo izvajati občine. Skupnosti občin, SOS, ZOS in ZMOS, ki so imele danes skupno sejo v Dobovi, ocenjujejo, da se s tem nadaljuje posredno in neposredno varčevanje in siromašenje državljank in državljanov, ki javne storitve plačujejo preko dajatev in davkov. »Zato županje in župani vseh treh predsedstev skupnosti vztrajajo na višini povprečnine, s katero bodo lahko svojim občankam in občanom nudili storitve, ki jim v skladu z zakonodajo tudi pripadajo,« so zapisali v skupni izjavi za javnost.

Občine predlagajo, da mora višina povprečnine v letu 2016 znašati 536 evrov. »Razlika do te vsote pa se naj zagotovi iz sredstev resornih ministrstev, ki so bila zadolžena, da znižajo stroške za delovanje občin skozi zakonodajne spremembe, pa tega niso zagotovila. Tako bo državni proračun ostal vzdržen, v kolikor pa bodo ministrstva svojo nalogo opravila in skozi zakonodajne spremembe zagotovila realiziran prihranek, se lahko temu prilagodi višina povprečnine,« so zapisali in med drugim dodali, da bodo na temo ponovnega znižanja povprečnine organizirali tudi skupno novinarsko konferenco vseh treh združenj občin, ki bo v sredo v Ljubljani.

Z mestne občine Novo mesto so danes sporočili, da na pogajanjih o višini povprečnine sodeluje tudi župan Gregor Macedoni. Ob tem so zapisali: "Vlada sicer vsako leto znižuje povprečnino, čeprav bi po navedbah ministrstva za finance morala povprečnina znašati 652 evrov. V prvi polovici leta 2015 je znašala 525, v drugi polovici pa 519 evrov. Povprečnina je za občino zelo pomemben vir, saj se iz njenega naslova financira izvajanje izvirnih in prenesenih nalog, ki jih morajo občine izvajati v skladu s sprejeto zakonodajo. Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, kulture ipd. Zaradi nenehnega zniževanja višine povprečnine v zadnjih letih (v letu 2011 je znašala 554,50 evra, kar primerjalno z letom 2015 pomeni upad za približno 7 odstotkov), ta ne zadošča niti za pokrivanje tekočih stroškov občine. Praviloma bi moralo znižanju povprečnine nujno slediti tudi znižanje stroškov oz. obsega izvajanja zakonskih nalog občin, kar pa se dejansko ne izvaja. Pri izračunu in pripravi predloga proračuna Mestne občine Novo mesto za leto 2016 je bil upoštevan znesek povprečnine na prebivalca 525 evrov. Vladna stran je sicer sedanjo ponudbo s 522 evrov po zadnjih podatkih pripravljena dvigniti na 524, a to po mnenju predstavnikov občin ne izpolnjuje pričakovanj in potreb občin."

Do izračunavanja povprečnin kritično tudi Računsko sodišče

Minister za finance Dušan Mramor je za STA povedal, da je vlada ob navedeni povprečnini pri povratnih sredstvih in investicijskih transferjih ponudila obrestno mero nič odstotkov, kot rok vračila teh posojil sedem do deset let in minimalne administrativne ovire pri njihovem črpanju. Vse ostalo ostaja enako, je še povedal Mramor.

Član predsedstva skupnosti občin in župan Občine Podčetrtek Peter Misja je kmalu po ministrovem odhodu medijem povedal, da so se vsa tri združenja občin odločila, da ministrovo ponudbo zavrnejo in da dogovora z državo ne podpišejo. To pomeni, da bodo občine dobile 522 evrov povprečnine, je poudaril.

Ocenjujejo tudi, da gre za diskriminatoren odnos do občin. Dodal je, da stroški občin vse bolj naraščajo, hkrati pa so občinam zmanjševali povprečnino in investicijske transferje. Občine morajo tudi še vedno zagotavljati denar za čiščenje cest, za otroške vrtce in druge storitve.

Proti ponudbi vlade zato odločno protestirajo in opozarjajo, da imajo obmejne občine ob že sicer visokih stroških tudi dodatne stroške s sprejemom prebežnikov. Ukrepali bodo tako, da se bodo dogovorili o skupnem županskem obisku DZ, kjer bi radi poslance opozorili na svoje težave, je še povedal Misja.

Današnje seje predstavnikov občin se je udeležil tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je v odzivu glede povprečnine dejal, da se o povprečnini ne bi smeli pogajati, ampak da bi morala biti ta posledica natančno določenih meril.

Računsko sodišče je zelo kritično do izračunavanja povprečnine, vsakoletna pogajanja pa gotovo niso sistemski ukrep za zagotovitev primernega financiranja slovenske lokalne samouprave. Na to že dlje opozarjajo in se hkrati zavzemajo, da se na novo ovrednotijo razmere pri njenem financiranju, saj je vsaj nekaj parametrov, ki vplivajo na izračun primerne porabe po mnenju sodišča nekoliko "demode" oz. zastarelih, je opozoril.

Kritični so zlasti pri določanju povprečnine glede na starostno strukturo, dolžine lokalnih cest in drugih parametrov, ki dejansko niso več realni, je še povedal Vesel.

Na petkovem srečanju s predstavniki občin je sicer vladna stran nekoliko popustila, dotedanjo ponudbo višine povprečnine je bila s 522 pripravljena dvigniti na 524 evrov, kar pa je bilo sicer daleč od pričakovanj občin.

‹ nazaj