posavje

Na meji skoraj 100 kilometrov žičnate ograje; bo begunski val res usahnil v prihodnjih dneh?

2.12.2015 | 07:45 | STA, M. K.

Foto: arhiv; R. Ž.

Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova je davi okoli 4. ure v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 742 prebežniki. Nekaj so jih že odpeljali proti Jesenicam, okrog 7. ure pa bodo preostale prebežnike odpeljali proti Karavankam, so danes povedali na Policijski upravi Novo mesto.

Dejali so še, da je v torek okrog 23.30 prav tako pripeljal vlak s Hrvaške, na katerem je bilo 1051 prebežnikov. Novih najav s strani hrvaških varnostnih organov o prihodu prebežnikov pa za zdaj na novomeški policijski upravi nimajo.

Na meji 96,5 kilometra začasnih tehničnih ovir

Slovenija je do torka na 23 različnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do naselja Učakovci pri Vinici v občini Črnomelj postavila približno 96,5 kilometra začasnih tehničnih ovir. Postavljajo jih na območju Policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Žičnato ograjo tako postavljajo na območjih občin Razkrižje, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Ormož, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj in Metlika, so še pojasnili na ministrstvu.

Mednarodna strokovnjaka prepričana, da bo begunski val usahnil v naslednjih dneh

V bližnji prihodnosti bo begunski val, ki ga je bila Evropa priča letošnjo jesen, usahnil, sta prepričana poznavalec Bližnjega vzhoda, Iračan Bašar Ibrahim al Hadla ter profesor na rimski univerzi Marconi Carlo Pelanda. Na zahodnobalkanski poti bo to po besedah Hadla vidno v nekaj dneh.

Hadla in Pelanda sta včeraj spregovorila na okrogli mizi, ki so jo na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) priredili Slovensko panevropsko gibanje, Pravni center za človekove pravice Koper in Center za mednarodne odnose na FDV. Razprava se je vrtela okoli različnih vidikov begunske krize.

Hadla, ki živi v Beogradu, v Srbiji ter na Hrvaškem na terenu sodeluje kot prevajalec za begunce, je begunski val poimenoval kot "tretji eksodus".

Naštel je statistične podatke, ki kažejo, da je med prosilci za azil v Evropi 52 odstotkov Sircev, 19 odstotkov Afganistancev, šest odstotkov Alžircev, pet odstotkov Iračanov, ostali pa prihajajo iz zelo različnih držav, od Bangladeša in Pakistana do Somalije in Egipta.

Sirci v Evropo tako množično po njegovi besedah prihajajo, saj v Libanonu in Turčiji, kamor so pobegnili pred vojno v domovini, živijo v peklenskih, suženjskih razmerah, zato nimajo druge možnosti, kot da se podajo proti Evropi, je dejal Hadla. Pri tem je opozoril, da okoli dva odstotka iraških prosilcev za azil predstavljajo nekdanji pripadniki raznih šiitskih milic. Nekatere med temi skupinami so zelo okrutne, je opozoril.

Te posameznike se med begunsko množico na terenu prepozna, ker imajo veliko denarja - ta običajno izvira iz kraje tujega premoženja, ki ga nato preprodajo. Taksistom po balkanski poti tudi ponujajo veliko denarja za prevoz do recimo Avstrije, je opisoval.

Vendar ti ljudje ne želijo v Nemčijo ali na Švedsko, kjer imajo veliko izkušenj s prepoznavanjem pripadnikov milic in jih ti ne morejo pretentati, ampak odhajajo v druge države, denimo na Nizozemsko ali Dansko, v Italijo in Španijo, je še dodal. Ob tem se je vprašal, kako se bodo ti ljudje obnašali, ko jim bo denarja, ki ga imajo pri sebi, zmanjkalo. "S tem se mora Evropa ukvarjati," je izpostavil. Pelanda je dodal, da morajo obveščevalni in varnosti organi opraviti svoje delo.

Pelanda je, kakor je poudaril kot provokacijo, izpostavil človeški kapital, ki da ga države EU, predvsem pa Nemčija vidijo v migrantih. Populacija teh držav se namreč stara, zato rabijo mlade, delovno aktivne ljudi. Za Nemčijo so posebno zanimivi izobraženi Sirci iz srednjega sloja, ostale pa da želi razporediti v druge države, je dejal.

Italijanski profesor je sicer prepričan, da bi morali migrantom, ki so prišli v EU, povrniti dostojanstvo ter jim ponuditi namestitev, jim ponuditi učenje jezika, izobraževanje, da se bodo počutili kot doma, kar da vodi na pot integracije. "In če želijo ostati v Evropi, jih ne prosimo, naj bodo manj muslimanski, ampak naj upoštevajo pravila in zakone naših demokracij", je še izpostavil.

EU je namreč po njegovem "etična sila, ki lahko ustvari delovne pogoje, nudi dostojanstvo ljudem, ki so ga izgubili," zato je migrantska kriza priložnost, ne nevarnost za EU, je dejal Pelanda. Ob tem se mu ne zdi, da bi bil schengen ogrožen ali da bi Evropi grozila fragmentacija.

Pelanda je prepričan tudi, da bi IS, skupino nekaj deset tisoč borcev, pred katero danes beži na tisoče ljudi, "totalno uničili v dveh dneh", a se tega ne stori iz čisto praktičnih razlogov, tveganje ob uničenju te skupine je večje kot ob njeni ohranitvi, je prepričan. Borci IS bi namreč pobegnili v severno Afriko, Nigerijo, Somalijo, Čečenijo, je našteval.

"Če se IS uniči, bo iz tega nastalo 100 IS," je menil italijanski profesor.

‹ nazaj