novice

Furs zaostril nadzor nad uporabo davčnih blagajn

1.2.2016 | 18:30 | STA

Vir fotografije: spletna stran Furs

Ljubljana - Po mesecu dni obvezne uporabe davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino so nadzorniki Finančne uprave RS (Furs) danes v skladu z napovedmi začeli s strožjim nadzorom in tudi doslednim izrekanjem glob vsem zavezancem, ki še niso vključeni v sistem davčnih blagajn. Še posebej so pozorni na neizdajanje računov.

Uporaba davčnih blagajn, ki se ob vsaki izdaji računa prek spleta povežejo z računalniškim sistemom finančne uprave, je v Sloveniji obvezna od 2. januarja. Doslej je bil nadzor usmerjen predvsem v preventivno delovanje, za danes pa so na Fursu napovedali, da ga bodo zaostrili.

Nadzori bodo opravljeni na podlagi analiz podatkov, ki jih na Furs pošiljajo zavezanci v postopku davčnega potrjevanja računov, kot tudi ugotovitev na terenu ter izjav zavezancev, da po novem poslujejo izključno negotovinsko. Pomemben vir ugotovljenih nepravilnosti pa so tudi podatki o preverjanju računov z mobilno aplikacijo Preveri račun.

Sankcionirali bodo tudi vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov. Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona, so že prejšnji teden opozorili na Fursu.

Ob tem so napovedali tudi dosledno izrekanje glob zavezancem, ki še niso vključeni v sistem davčnih blagajn. Te se za pravne osebe in samostojne podjetnike gibljejo v višini med 1500 in 75.000 evrov, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Odgovornim osebam pa lahko inšpektorji naložijo od 800 do 5000 evrov kazni.

Ali in koliko kazni so prvi dan poostrenega nadzora napisali inšpektorji, na Fursu ne razkrivajo. Potrdili so le, da so inšpektorji na terenu, na rezultate pa bo treba počakati teden dni.

Nadzorne aktivnosti, ki so jih inšpektorji Fursa in Tržnega inšpektorata RS izvajali v prvih tednih januarja, so bile usmerjene v preventivno delovanje, katerega namen je bil čim večjemu številu zavezancev omogočiti, da svoje poslovanje kar najhitreje uskladijo z zakonskimi obveznostmi.

Tistim, ki se še niso vključili v sistem, so denimo postavili dodaten 15-dnevni rok, v katerem morajo izpolniti svoje zakonske obveznosti. Poslali so jim tudi posebno obvestilo s pozivom za pojasnitev okoliščin, zakaj še ne potrjujejo računov, kot določa zakon o davčnem potrjevanju računov.

Med kršitvami, ki so jih ugotovili pri doslej opravljenih nadzorih, so najpogostejše uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov, neujemanje podatkov z računa, izdanega potrošniku, s tistimi, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Fursa, ter izdajanje več računov z enako ZOI številko.

Za te nepravilnosti obstaja velika verjetnost, da gre za namerno prirejanje podatkov oz. izogibanje sistemu davčnih blagajn, pravijo na Fursu.

Ugotavljajo pa tudi primere davčno nepotrjenih računov, izdaje računov brez oznake operaterja naprave, nepravilno sestavljenih številk računov in neberljivih QR kod. Nekateri zavezanci v poslovnem prostoru nimajo na vidnem mestu obvestil o obveznosti izdaje računov, ali pa nimajo sprejetih ustreznih internih aktov, še opažajo inšpektorji.

Sistem davčnih blagajn je poskusno stekel 1. decembra lani, bolj množično pa so se zavezanci vanj začeli vključevati šele okoli božičnih praznikov in v začetku januarja. Od ocenjenih 60.000 do 80.000 zavezancev jih je do danes začelo uporabljati davčne blagajne 36.731.

Večina zavezancev, ki izdaja večje število računov, ima sicer davčne blagajne že urejene oz. so v fazi njihove dokončne implementacije in v tem obdobju izdajajo račune iz vezane knjige računov.

Zakon omogoča tudi dveletno prehodno obdobje, ko je mogoče račune še vedno izdajati iz vezanih knjig računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.

‹ nazaj