Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
četrtek, 25. april 2024
08:30 Zaključna prireditev Rastoče knjige, OŠ Drska Novo mesto
17:00 Delavnica - Mojca Koman: Kulinarika in zelišča, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
17:00 Plesno-glasbena predstava "Juri Muri v Afriki pleše", KCJT Novo mesto
18:00 Nastja Vidmar: Plavanje s kiti v Arktičnem morju Norveške, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Pogovorni večer z Martinom Golobom, večanmenska dvorana Dvor
VečBela krajina
četrtek, 25. april 2024
16:00 Tržnica projektov, OŠ Semič
17:00 Kako je Črnomelj dobil ime? (dramska igra strokovnih delavcev Vrtca Črnomelj), KD Črnomelj
18:00 Hudičev ples - Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in 80-letnici požiga Metlike ter okoliških vasi, KD Metlika
19:00 Odprtje slikarske razstave "Mitologija Bele krajine", KC Semič
petek, 26. april 2024
18:00 Rojstnodnevni koncert partizanskega pevskega zbora in slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, KC Semič
VečPosavje
četrtek, 25. april 2024
18:00 Sanjski muzikal Polna luna, KD Krško
petek, 26. april 2024
17:00 Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave likovnih del 34. otroškega likovnega extempora, OŠ Kostanjevica na Krki
sobota, 27. april 2024
10:00 Borčevska proslava, pri Domu krajanov Sromlje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
Več2.2.2016 | 21:10 | STA, M. M.
Ljubljana - DZ je danes s 47 glasovi za in 23 proti sprejel zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Gre za enega pomembnejših zakonov kmetijskega ministrstva, ki naj bi prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige.
Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države.
Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.
Vlada želi z zakonom med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa.
Poslanci so danes obravnavali le predlog dopolnila ZL, ki si je prizadevala za povečanje števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu gozdarskega podjetja. Zdaj je predvideno, da bo imel nadzorni svet osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija. V ZL so po drugi strani želeli, da bi imel nadzorni svet deset članov in da bi jih pet predstavljalo delavce.
Vodja poslancev ZL Luka Mesec je menil, da bi amandma prispeval k transparentnosti delovanja podjetja, vendar je koalicija menila drugače. Danilo Anton Ranc (SMC) je ocenil, da bo predvidena ureditev nadzornega sveta ponudila dovolj veliko participacijo delavcev v družbi, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dodal, da bo glavni lastnik podjetja država, ki mora imeti glavno besedo.
Poslanci so kratko razpravo o predlaganem dopolnilu ZL sicer izkoristili za ponovitev že znanih stališč. Iva Dimic (NSi) je opozorila, da gozdarsko podjetje še nima poslovnega načrta. "Igramo se z denarjem vseh davkoplačevalcev," je dejala. Tudi Tomaž Lisec iz SDS je dejal, da niso dobili nekaterih ključnih odgovorov. Poleg tega, kakšna bosta poslovni načrt in strategija podjetja, ne vedo niti, "kdo bodo šefi podjetja, ali Janezi iz SMC ali Franci iz SD", je dodal.
Ranc po drugi strani meni, da bodo z novo rešitvijo gozd obogatili z delovnimi mesti in nadoknadili izpad gospodarske škode, ki je nastala v zadnjih 20 letih. Z zadnjo različico zakona je bil zadovoljen tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Meni, da je strah koncesionarjev, da bodo izgubili delo, odveč. Dela bo po njegov še naprej dovolj, "treba pa se bo morda malo bolj potruditi, da se to delo dobi", je dodal.
Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. To skrbi NSi in SDS, ki se bojita, da bi lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč. "Da ne bo nastala ista napaka kot pri Elanu. Kot kaže, se iz napak nič ne naučimo," je dejal poslanec NSi Jožef Horvat.
Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona denimo dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je ocenil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi.
Ob tem je sicer opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, "gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate". Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je glede tega za STA pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.
Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen tudi nekaterih kritik, predvsem s strani zdajšnjih koncesionarjev in zaposlenih. Koncesionarji so poudarjali, da imajo usposobljene ljudi in ustrezno tehnološko opremo za opravljanje takšnih del, zato se jim kapitalski vložek v novo podjetje ne zdi smotrn. Zaposleni se medtem sprašujejo, kdo bo v prihodnje v državnem gozdu opravljal dela, ki ga zdaj opravljajo oni.
Zaradi zakona je bilo nekajkrat vroče tudi v koaliciji, nazadnje zaradi predloga vladajoče SMC, da bi nad novim podjetjem bdel Slovenski državni holding, in ne vlada. SMC s tem predlogom na koncu ni uspelo, Židan pa se je moral pri tem zanesti na podporo opozicijskih članov odbora.
Slika 1: Foto: P. P., arhiv DL
Povezane objave
Ocene komentarjev