posavje

Zelena luč za Gmajno, kaj bo z Romi, se ne ve

5.2.2016 | 11:00 | B. Blaić

Zelena luč za Gmajno, kaj bo z Romi, se ne ve
Zelena luč za Gmajno, kaj bo z Romi, se ne ve
Zelena luč za Gmajno, kaj bo z Romi, se ne ve
Zelena luč za Gmajno, kaj bo z Romi, se ne ve
Foto: B. B.

Foto: B. B.

Krško - Krški občinski svet je včeraj potrdil občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Gmajna 3, ki na območju med Leskovcem in Lokami dovoljuje gradnjo nove stanovanjske soseske, čeprav del zemljišč, predvidenih za pozidavo, že zaseda osem romskih družin.

Romski svetnik Moran Jurkovič, ki je tudi sam eden od prebivalcev romskega naselja Loke, je med razpravo županu Miranu Stanku predal peticijo društva Amnesty International z 800 podpisi, ki nasprotujejo sprejemu OPPN, in predlagal, da prostorski načrt svetniki zavrnejo in ga znova obravnavajo šele, ko bo znano,  kako bo poskrbljeno za ljudi, ki tam prebivajo.

Olja Mirkovič (IDS) je dejala, da Romi tam živijo že 70 let, da jim je to nekdanji lastnik, Gozdno gospodarstvo, dopuščal, a da se je potem zgodila denacionalizacija in menjava lastništva, novi lastnik, družba Si Investivcije iz Ljubljane, katere ustanovitelj je sicer Krčan Iztok Starc, pa od leta 2009, ko je dal pobudo za sprejem OPPN, za rešitev vprašanja tam prebivajočih družin, ni naredil praktično nič. »Preden damo zeleno luč za gradnjo, želim vedeti, kako in kdaj se bo zadeva reševala, o čemer se morajo najbrž dogovoriti štiri strani: občina, država, investitor in Romi,« je dejala.

»Določene rešitve poznamo, a doslej ni bilo nič realizirano, ker nihče ne odpre denarnice. V OPPN smo vnesli določilo, ki investitorja zavezuje, da pred pričetkom gradnje reši vprašanje preselitve Romov. Romi so ljudje, nihče ne more priti z buldožerjem in jih preprosto odriniti. OPPN je korak naprej, po eni strani je pravno varstvo za Rome, ki ga prej niso imeli, in zelena luč investitorju, da lahko o tem projektu, njegovo vrednost ocenjujem na 13 do 15 milijonov evrov, začne pogovore z morebitnimi sovlagatelji. O takih zadevah se je težko pogovarjati, če nimaš v roki nič drugega, kot lastništvo,« je stališče občine pojasnil župan Stanko.

OPPN Gmajna 3 za pozidavo predvideva približno 6 hektarjev, so razdeljeni na dve območji, A in B, ločuje pa ju cesta proti Volovniku. OPPN predvideva gradnjo skoraj 60 stavb, največ je samostojnih hiš, nekaj pa tudi dvojčkov in t.i. vila-blokov.

Aleš Zajc (SMC) je opozoril, da je investitor na enem od sestankov 5. člen OPPN, ki govori o tem, da mora pred gradnjo poskrbeti za preselitev Romov, označil za pravno nezavezujoč, zato bi bilo potrebno to vprašanje vendarle rešiti najprej.

Ana Somrak (SLS) je poudarila, da je občinski svet leta 2001 sprejel odlok o urejanju bivalnih razmer Romov, s katerim je za ureditveno območje določen Kerinov Grm, in da so takrat na Lokah živele tri družine. Dejala je še, da želijo stroške preselitve z OPPN prenesti tudi na lastnika, sploh pa da vprašanja preselitve družin na Lokah ne gre obravnavati skupinsko, saj gre za osebe z različnimi možnostmi integracije.

Davorin Naglič (SMC) je opozoril, da je investitor kupil pravno obremenjeno nepremičnino. »Zakaj ta družba ne sproži sodnega postopka za deložacijo? Ker bi izgubila. Če je to, kar pravi romski svetnik res, imajo Romi, ki tam prebivajo, pravico priposestvovanja. Če bi jih kdo želel odstraniti pod prisilo, bi bilo to motenje posesti.«

Svetniki so OPPN na koncu sprejeli z 18 glasovi za in 9 proti.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava