avto moto

V Varšavi 50.000 tisoč gledalcev, Žagar na stopničkah

15.5.2016 | 19:25 | Mitja Pungarčič/Mediamark
Gregor Sečen /Studio Ventura

Varšava - Na drugi dirki sezone serije SGP je na odličnem Narodnem Stadionu v Varšavi slavil branilec naslova Britanec Tai Woffinden. Drugi je bil Američan Greg Hancock, tretje mesto pa je tokrat spektakularno zasedel naš Matej Žagar.

Vzdušje pred dobrimi 50.000 norimi poljskimi navijači je preseglo vsa pričakovanja. Celo Britanec Tai Woffinden je po dirki naredil primerjavo s Cardiffom in dejal, da je do sedaj bil Cardiff tisti, ki je dirkačem predstavljal največji izziv, saj je bilo tam tudi največ gledalcev. Zdaj pa ne verjame več, da je dirka v valižanski prestolnici dorasla tej v Varšavi, kar je bilo za organizatorje najlepša možna pohvala.

Slovenski adut  Žagar je po dirki v Krškem, ko je osvojil skromne štiri točke in nasploh v sezoni na vseh dirkah vozil pod pričakovanji, tokrat ob menjavi svojega »tunerja« motorjev popolnoma presenetil tekmece in gledalce. Svoje prve tri vožnje je dobil suvereno in zgolj smejalo se nam je lahko, s kakšno lahkoto je opravil s tekmeci. Presenetljivo so ga tokrat krasili dobri štarti, pa tudi izredno hitre linije na stezi, s čimer je dokazal, da krivulja ne bo šla navzdol, temveč navzgor. V svoji četrti in peti vožnji rednega dela, ko je bilo že jasno, da si je po dobri polovici dirke edini zagotovil napredovanje v polfinale, je poskušal z nekoliko drugačnimi nastavitvami, a se te niso pokazale kot dobre. V svoji polfinalni vožnji se je izstrelil iz tretje štartne pozicije in nihče niti malo ni dvomil, da bo tudi v tej vožnji zmagovalec, kar se je tudi zgodilo. V finalni vožnji je žal nekoliko zamudil štart in imel za nameček še nekaj težav z obrabljeno sklopko, tako da je končal vožnjo na sicer odličnem tretjem mest. Vsekakor je ta rezultat odlična popotnica za nadaljevanje sezone in ljubitelji speedwaya v Sloveniji in tudi ostali Žagarjevi navijači iz drugih držav so lahko skupaj z njim po tej dirki povsem upravičeno optimistični.

Kaj reči o sami dirki v Varšavi? Vse, kar smo doživeli v glavnem mestu Poljske ter na največjem in skoraj novem Narodnem stadionu (otvoritev je bila leta 2012), bi lahko opisali v presežnikih. Objekt, ki sprejme 58.500 gledalcev, letos zaradi lanskega fiaska s stezo sicer ni bil popolnoma poln, je pa zato postregel z neverjetnim spektaklom. Edina omembe vredna pripomba, ki bi jo lahko imeli, je bila ta, da sta večnamenski objekt in umetna steza zavzela nekaj dodatnega prostora in so imeli fotografi v petek kar nekaj težav z mesti, namenjenimi njim. A tudi to se je do sobotnega spektakla uredilo in vikend je bil popoln.

Kaj reči o številki 50.000 gledalcev? Plod kontinuitete in speedway oziroma žužel, kot mu rečejo Poljaki, ki ga lahko primerjamo le z našimi skoki in tradicijo Planice. Tu ljudje živijo za to, da vidijo dirko najvišjega ranga. Včeraj so bili bili sicer kolektivno razočarani, ko se nobenemu od njihovih predstavnikov ni uspelo uvrstiti v veliki finale, so pa kot veliki ljubitelji speedwaya kar hitro preklopili in navijali za slovanskega brata (Žagarja), tako da je imel nekajkrat večjo podporo, kot jo ima po navadi v Krškem. Vsekakor priljubljenost speedwaya na Poljskem ni od včeraj in je plod načrtnega dela v vseh segmentih. Delo za vzgojo tekmovalcev je na najvišjem možnem nivoju, organizacijsko prav tako že desetletja  delajo odlično in tudi marketinško so na profesionalnem nivoju. In tudi tu primerjava z našim speedwayem ne bi bila umestna. Profesionalizem je, priznali ali ne, nekaj povsem drugega, kot slovensko prostovoljsko delo. Sicer je tudi na Poljskem v organizacijo vpetih precej volonterskih športnih funkcionarjev, a so ključne stvari brez pardona prepuščene profesionalcem. Tako je pri vzgoji tekmovalnega kadra, tako je pri marketingu. Za slednjega lahko rečemo, da ga pri nas na profesionalni ravni v tem športu sploh ni. In prav tem grmu tiči zajec, da imamo v Sloveniji le osem voznikov in 6000 gledalcev na tako vrhunski prireditvi kot je dirka serije Speedway Grand Prix. Tako opevano »volonterstvo« pri naših treh organizatorjih ob ogledu takšne dirke enostavno več ne zdrži. In če bomo v Sloveniji vsaj malo razmišljali o neki (pol)profesionalizaciji, potem se bo zadeva premaknila navzgor. Dokler temu ne bo tako, bo ta adrenalinsko-gladiatorski in hkrati tudi vrhunski šport nekje na obrobju ali pa ga sploh več ne bo. Žagarjeve uspehe v svetovnem merilu bi bilo treba precej bolje iztržiti pa jih na žalost ne. Skrajni čas da se to začne početi na nekem povsem drugem nivoju kot do sedaj.

Rezultati so na povezavi, za pokušino pa nekaj odličnih fotografij iz Varšave. Za obširno galerijo oziroma foto zgodbo bomo poskrbeli v naslednjih dneh.

‹ nazaj