novice

Slovenija glede pozebe s pozivom Bruslju za pomoč

17.5.2016 | 21:45 | M. M., STA

Prizor s prazničnega 27. aprila... (Foto: M. M., arhiv DL)

Bruselj - Kmetijski ministri EU v okviru današnjega zasedanja v Bruslju razpravljajo tudi o razmerah na kmetijskih trgih in ukrepih za soočanje s krizo. Slovenija bo v luči uničujočih posledic nedavne pozebe to razpravo izkoristila tudi za poziv Bruslju po pomoči prizadetim kmetom v okviru programa razvoja podeželja.

Razmere na kmetijskih trgih in izvajanje dodatnih ukrepov pri soočanju z aktualno krizo, ki ogroža predvsem sektor mleka in prašičjega mesa, so po poročanju STA ena osrednjih tem današnjega zasedanja kmetijskih ministrov, ki se ga iz Slovenije udeležuje državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša.

Slovenija želi v okviru te razprave skupaj s še nekaterimi državami opozoriti tudi na posledice uničujoče pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu. Ob Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Slovaški sta se pobudi pridružili še Češka in Poljska.

V primeru pozebe gre za naravno katastrofo, za kar je na voljo evropski solidarnostni sklad. A za upravičenost do pomoči iz sklada je treba doseči prag škode, ki je 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v primeru Slovenije okoli 230 milijonov evrov. Popis škode še ni bil narejen, vendar v Sloveniji tako visoke škode ne pričakujemo, zato tudi ne moremo računati na pomoč iz tega sklada, je povedala Strniša.

Minister Dejan Židan si je škodo v Evrosadovih nasadih 3. maja ogledal skupaj z ustanoviteljem podjetja Ivanom Kozoletom. (Foto: B. B., arhiv DL)

Slovenija bo zato v okviru programa razvoja podeželja skušala aktivirati poseben ukrep, ki je namenjen pomoči oziroma obnovi nasadov ali poškodovanih objektov. Slovenija zato po besedah Strniše želi, da bi bil postopek spremembe programa čim hitrejši, če pa to ne bi bilo možno, pa da bi se priznali stroški za nazaj, kot je to bilo v primeru obnove gozda po žledu.

V okviru razprave o razmerah na evropskih kmetijskih trgih je po besedah Strniše sicer pričakovati nadaljnje pozive k ukrepanju, saj dosedanji ukrepi skladiščenja in intervencijskih odkupov niso dovolj omejili proizvodnje in stabilizirali trga.

Tako v Sloveniji kot v Evropi še vedno beležimo rast proizvodnje in padec cen. V Sloveniji je bila v prvih treh mesecih zabeležena kar 10-odstotna rast proizvodnje mleka v primerjavi z enakim obdobjem lani, prav tako pada cena mleka. To po besedah Strniše kaže na to, da mehanizem prostovoljnega omejevanja proizvodnje, ki ni bil podprt s sredstvi EU, ampak je bil prepuščen morebitni državni pomoči, ni učinkovit oziroma ti ukrepi niso zadostni.

Slovenija meni, da brez podpore evropskih sredstev ta ukrep ne bo dal rezultatov. Finančna pomoč bi morala biti bolj usmerjena in morda pogojena z omejevanjem proizvodnje, da bi bil viden učinek na trgu, je še dejala državna sekretarka.

Evropska komisija je marca napovedala sveženj dodatnih izrednih ukrepov v okviru evropske kmetijske politike za pomoč prizadetim kmetom, ki dopolnjujejo lani septembra sprejet sveženj pomoči, vreden 500 milijonov evrov.

V dopoldanskem delu zasedanja je potekala tudi razprava o vlogi kmetijstva pri blaženju podnebnih sprememb, predvsem o tem, kako vključiti sektor rabe tal in gozdarstvo v podnebne cilje.

Za Slovenijo je značilno, da ponori ujamejo 40 odstotkov emisij, zato je pomembno, da se jih upošteva pri obračunavanju izpustov. To vprašanje je po besedah Strniše ključno v luči zakonodajnega predloga Evropske komisije glede porazdelitve bremen pri spopadanju s podnebnimi spremembami v okviru kmetijstva.

V razpravi o dobrobiti živali so bili predstavljeni rezultati raziskave Eurobarometra o odnosu evropskih potrošnikov do dobrobiti živali. Pomembna ugotovitev pri tem je, da so potrošniki pripravljeni plačati višjo ceno pri kmetijskih proizvodih in hrani za dobrobit živali. Slovenija pri tem podpira pobudo za vzpostavitev platforme EU za izmenjavo izkušenj na tem področju.

‹ nazaj