novice splošno

V zdravniškem društvu opozarjajo na težave pri delu v urgentnih centrih

25.5.2016 | 07:10 | M. K.

Urgentni center Novo mesto

Urgentni center Novo mesto

Brežiški bolnišnični kompleks z urgentnim centrom

Brežiški bolnišnični kompleks z urgentnim centrom

V Slovenskem zdravniškem društvu pozdravljajo izgradnjo novih urgentnih centrov, a opozarjajo na več zagat, s katerimi se srečujejo pri delu v teh centrih. Med drugim primanjkuje specialistov urgentne medicine, še vedno ni enotnega sistema financiranja tistih, ki izvajajo nujno pomoč, prav tako je samo v Celju urejena pediatrična urgenca. Predsednik društva Pavel Poredoš je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril, da se ob izgradnji desetih novih regionalnih centrov po državi preveč "govori o zgradbah in izgledu, premalo pa o stroki, ki je zelo pomembna".

Ob tem je pod vprašaj postavil ustreznost postavitve mreže urgentnih centrov. Kot je opozoril, so nekateri prebivalci od urgentnih centrov oddaljeni tudi uro vožnje, zato se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali ukinjati neprekinjeno zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih.

Radko Komadina iz celjske bolnišnice pa je opozoril, da je v urgentnih centrih premalo specialistov urgentne medicine. To je med drugim posledica tega, da je pri nas premalo mentorjev specialistov urgentne medicine, en mentor pa lahko ima tri specializante.

Zato so po besedah Andreja Bručana na zbornici pripravili načrt, da bi lahko že jeseni postali mentorji tudi zdravniki drugih specialnosti, ki so doslej delali kot urgentni zdravniki. Tako bi lahko v sistem vključili bistveno več specializantov kot doslej.

Kot je opozoril Franc Vindišar iz celjske bolnišnice, bi v Celju potrebovali 24 dodatnih specialistov urgentne medicine, doslej pa so jim odobrili štiri specializacije, na zadnjih dveh razpisih nobene.

Poleg tega Vindišar poudarja, da je treba poenotiti sistem financiranja v urgentni medicini. V zdravstvenih domovih namreč dobijo plačan pavšal za neprekinjeno zdravstveno varstvo oz. dežurstva, medtem ko so v urgencah, ki so del bolnišnice, plačani po opravljenih storitvah.

Ko so v delovanje celjske urgence vključili tudi uslužbence iz tamkajšnjega zdravstvenega doma, sta se "v eni kasarni srečali dve vojski", je ponazoril Vindišar. Različen sistem financiranja po mnenju predstavnikov društva onemogočata homogenost delovanja na urgencah.

V večini urgenc je, kot poroča STA, po odprtju prišlo do povečanja števila obravnav bolnikov, a po Poredoševem mnenju je denimo na ljubljanski urgenci le 50 odstotkov dejansko urgentnih bolnikov. Ostali tam poiščejo medicinsko pomoč, ker je drugje v sistemu ne morejo dobiti oz. se drugače ne znajdejo.

Zato je Renata Rajapakse pozvala prebivalce, naj obiščejo urgenco tedaj, ko je njihovo stanje urgentno, saj so urgentni centri namenjeni nujni medicinski pomoči.

Vendar pa bi bilo po mnenju zdravnika Aleksandra Stepanovića neodgovorno bolnikom naprtiti odločitev, kdaj so njihova zdravstvena stanja nujna in kdaj ne. Če ima bolnik zdravstveno težavo, za katero meni, da rabi pomoč zdravnika, naj to pomoč poišče, je prepričan. "Če posameznika boli v prsih, se ne more odločiti sam, ali ima infarkt ali pa le vnetje požiralnika," je ponazoril.

‹ nazaj

Komentarji (1)

25.5.2016 1   (1)   (0)   Ocenimmmmm 
ŠKODA DA SO KAJ DELALI,SAMO VEČ ČASA PORABIŠ KO GREŠ NA URGENCO. ZDRAVNIKI SE OBRAČAJO KOT DA SO LESEN POL HOČJO ŠE PLAČO PAR TISOČAKOV. V ZRAVSTVENEM DOMU NISI ČAKAV VEČ KOT POL URE TLE PA 1-2 NORMALNO Z MEJHNIM OTROKOM SRAMOTA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava