Intervju s knjižničarko Kristino Hribar

23.6.2016 | 12:40

OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško

Intervju s knjižničarko Kristino Hribar

Knjižnični prostori so svetli, stisnjeni v najvišjem nadstropju, prav pod šolsko streho. Učenci si dnevno izposojamo najrazličnejše knjige, ki so skrbno izbrane in zavite. O knjižnici in njenih skrivnostih smo se pogovarjali s knjižničarko Kristino Hribar, ki na šoli poučuje tudi slovenščino, vodi aktivnosti v knjižnici, skrbi za kulturne dejavnosti ter izvaja srečanja s posameznimi razredi.

Kakšne knjige so v šolski knjižnici?

V šolski knjižnici imamo več kot 3.400 knjig. Spomnim se, da sem nazadnje zabeležila knjigo Tina in medvedja moč, ki smo jo prebrali pri bralni znački. Imamo velike, majhne, debele, tanke knjige. Ampak bolj nas zanima, kaj je v knjigah, kaj sporočajo. Imamo veliko leposlovja, ki je urejeno po avtorjih, veliko je tudi učnega gradiva. Seveda imamo knjige tudi za najmlajše: kartonke, tipanke, slikanice, zvočne knjige. Največ enakih knjig je od Dese Muck, Blazno resno o šoli. Imamo več izvodov Prešernove slikanice Zdravljica ter več Solzic. Večinoma pa imamo po en izvod knjige, ker je za našo nabavo to najlažje, pa tudi učencev ni veliko. Od istega avtorja imamo več knjig, ampak samo po en izvod. Imamo več knjig od Dese Muck, Primoža Suhodolčana, pravljic bratov Grimm, pa tudi precej poučnih knjig.

Kdo v knjižnici zavija knjige?

Vsako knjigo, ki jo vpišemo, je treba tudi zaviti, zato, da jo zaščitimo, da se knjiga dalj časa ohrani. Največ knjig, če pogledamo celotno gradivo, sem zavila sama. Zadnja leta mi veliko pomaga Simon, pa tudi drugi zaposleni, če imajo čas. Tudi učenci se navajajo na to delo. Za drugo leto načrtujem, da bo pomoč učencev še bolj sistematična.

Od kdaj na šoli obstaja knjižnica?

V šolo sem prišla leta 1977. Takrat je knjižnica obstajala v malo drugačni obliki. Gradivo je bilo urejeno v omari v stari zbornici. Ravnateljica je na začetku šolskega leta razdelila razrednikom knjige za učence. Te knjige so bile potem v razredu. Leta 1987 so šolo prenovili in takrat smo dobili novo knjižnico. Takrat sem s pomočjo knjižničarja iz Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško knjige uredila na novo. Ko sem bila na porodniški, je izposojo v knjižnici vodila učiteljica Kristina Božič. Kmalu sem šla na izobraževanje za vodenje šolske knjižnice. Nato smo izposojo začeli voditi z računalnikom. V tem prostoru je knjižnica skoraj 30 let. Zdaj je spet potrebna prenove.

Ali se učenci v knjižnici primerno obnašajo?

Učenci se primerno obnašajo v knjižnici in se postopno navajajo na ravnanje s knjigo. Nekateri bi se včasih res še radi lovili, ampak se kmalu navadijo reda. Letos mi pomagata učenca Anja in Arlind, ki sta se sama javila, prihajata ob ponedeljkih po pouku. Zelo sem vesela njune pomoči. Upam, da ne bomo drugo leto samo pospravljali knjig, ampak da bomo počeli še kaj drugega, na primer izločali gradivo.

Bi izpostavili kakšne dogodke v knjižnici?

Najprej mi na misel pridejo srečanja z ustvarjalci, pesniki, pisatelji. Na obisku smo imeli veliko ustvarjalcev: Primoža Suhodolčana, Francija Rogača, Tino Brinovar, Marušo Mavsar, Boža Kosa. Za naslednje leto načrtujemo, da bomo na podelitev bralne značke spet povabili kakšnega ustvarjalca. 

Kakšna pa je vaša domača knjižnica in katera je vaša najljubša knjiga?

Rada imam vse knjige. Berem tudi izštevanke, pravljice, stripe. Nazadnje sem imela v rokah knjigo Anje Štefan, Svet je kakor ringaraja. To so uganke, pesmi in pravljice. Rada vzamem kakšno knjigo Svetlane Makarovič. Preberem večino knjig iz naše knjižnice. Ker je v šoli veliko gradiva, bolj malo obiskujem Valvasorjevo knjižnico v Krškem, upam pa, da bom v prihodnosti našla čas tudi za to. Nikoli mi ni težko dati denarja za knjigo. Vsako jesen grem na knjižni sejem in si tam kupim kakšno. Celo vrečo knjig nesem domov! Doma imam čez 300 knjig. Rada imam vse knjige, tudi otroške, veliko imam priročnikov, kuharskih knjig, življenjskih knjig. Pri nakupovanju knjig nimam mere, kupim najmanj pet knjig letno. Pa še več za razna darila. Pred leti sem listala po knjigi Svetlane Makarovič, bila je zelo debela, ampak zelo draga, vendar upam, da si bom kupila njeno zadnjo napisano knjigo z naslovom Zlata mačja preja. Na misel mi večkrat pride knjiga z naslovom Vlisk, rdeči blisk, ki sem jo kot učenka dobila za odličen šolski uspeh, je pa tudi moje prvo berilo. Ti knjigi bi prav rada še kdaj držala v rokah.

Kaj bi sporočili učencem ob koncu šolskega leta?

Polagam vam na srce: branje je potovanje, naj ne bo branje muka tudi slabšemu bralcu. Tisti, ki slabše bere, naj si izbere knjigo, ki ima manj besedila. S knjigo nas pravljični junaki vedno nekam odnesejo.

Učenci blogarskega krožka OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava