kultura

Pešfolk za poti po mestu in ob Krki

27.6.2016 | 09:15 | I. Vidmar

Člani iniciative Pešfolk (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Po dobrem letu od kar so se prvič zbrali ustanovitelji neformalnega združenja za novomeške sprehajalne poti Pešfolk, so svoje delovanje in predloge predstavili tudi širši javnosti na Glavnem trgu pred rotovžem na malem odru kavarne knjigarne Goga.

Akademska slikarka in grafičarka Nataša Mirtič, krajinski arhitekt in vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mitja Simič, raziskovalec pri Sazu in skladatelj dr. Marijan Dović, arhitekt in pred dobrim desetletjem avtor številnih novomeških peš poti Tomaž Levičar, profesor filozofije in mestni svetnik Uroš Lubej ter Luka Rems, avtor spletne strani ZA Novo mesto in predlagatelj sprehajalne poti od mlina do mlina so ustanovni člani civilne iniciative, ki se zavzema, da bi Novo mesto, med drugim tudi v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom iz leta 2004, dobilo mrežo sprehajalnih poti, ki bi povezovale različne dele mesta in sprehajalca peljale tako do zgodovinskih in turistično zanimivih točk mesta kot tudi omogočile mu sprehod po najlepših delih mesta, ki ga bogatita dva večja mestna gozdova in predvsem reka Krka s sprehajalcem namenjenima mostovoma oziroma brvema in jezovoma ob nekdanjih Seidlovih mlinu in žagi.

Na pogovornem večeru so člani Pešfolka temeljito opisali stanje sprehajalnih poti v mestu, ki jih sicer ni tako malo, a med sabo niso povezane, kar je problem predvsem pri sprehajalnih poteh ob Krki, ki bi lahko povezale Cegelnico z Ločno, a so na odseku med Loko oziroma Župančičevim sprehajališčem in tako imenovanim parkom Evropske unije na več mestih prekinjene, saj so si lastniki zemljišč ob Krki uzurpirali tudi tisti del, ki je po zakonu javno dobro oziroma bi morali po zakonih ob vodi omogočiti prost prehod.

Urejanje in gradnja novih sprehajalnih poti je pod vodstvom tedanjega uslužbenca novomeške občine in člana Pešfolka arhitekta Tomaža Levičarja zelo intenzivno potekalo sredi prvega desetletja tretjega tisočletja, ko je bila z omenjenim ureditvenim načrtom postavljena tudi zakonska podlaga za dokončno ureditev, a je s prihodom župana Muhiča na oblast povsem zamrlo. Člani Pešfolka zdaj vidijo priložnost, da se spet kaj premakne, saj so se sprehajalne poti letos znova znašle v proračunu Mestne občine Novo mesto, čeprav na terenu še ni vidnih sprememb.

Več v četrtek v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj