kronika

FOTO: Tomaž je imel z medvedom težko borbo

27.7.2016 | 11:35 | Tekst in foto: Janja Ambrožič

Tomaž Robek je imel veliko srečo, saj se je medved znesel le nad njegovo nogo, če bi se spravil na trebuh ali glavo, bi se lahko vse skupaj končalo veliko slabše, kot se je.

V bolnišnici so mu oskrbeli rano na goleni.

Predstojnik kirurškega oddelka novomeške bolnice asist. Branimir Ivka.

Novo mesto - Kot smo že poročali, je sinoči okoli pol osme ure na Gorjancih medved napadel lovca. Žrtev napada okoli 80-kilogramskega kosmatinca je bil 54-letni Tomaž Robek iz Lovske družine Gorjanci, ki se je tako kot skoraj vsak dan s kolegom Dubravkom Šinkovcem odpravil na prežo čakat divjega prašiča. To se je zgodilo na območju, ki ga lovci imenujejo Stolček oziroma Vratca, kakšna dva kilometra od Gospodične.

"Dubravka sem pustil pri njegovi preži, jaz sem se pa peljal dober kilometer naprej, da bi šel do svoje. Avto sem pustil ob cesti in pot nadaljeval po kolovozni poti. Prehodil sem že kakšnih 500 metrov, do cilja sem jih imel še 100, ko sem ob poti zaslišal, da je nekaj puhnilo. Mislil sem, da je jazbec, obrnil sem se in zagledal medveda," se dogodka zelo živo spominja Robek, ki smo ga obiskali na travmatološkem oddelku novomeške bolnišnice. Bil je dobro razpoložen, čeprav je bilo iz njegovega pogleda razbrati, da je zelo utrujen.

BRCNIL GA JE V GLAVO

"Z medvedom sva imela težko borbo. Grizel me je, jaz sem ga zagrabil za smrček, da bi izgubil moč, pa ni odnehal. Tepel sem ga s puško, streljati nisem mogel, saj puška ni bila nabita. Mogoče je bilo tako najbolj prav, saj če bi streljal nanj, bi si lahko še nogo prestrelil," razmišlja. Na koncu je medveda z vso močjo brcnil v glavo in žival je popustila ter se umaknila.

"Včasih so rekli, da "tapametni" odneha," se je pošalil Robek, ki je kljub poškodovani nogi uspel priti do avta, kjer pa je adrenalin očitno popustil in razvila se je tako močna bolečina, da ni več mogel hoditi.

Poklical je kolega lovca, ki ga je prej pustil pri preži. "Vedno, ko grem na jago, imam s sabo telefon in še dobro, da sva oba imela signal, ker tam, ker je bil Dubravko, ga ne dobiš vedno."

Kolega je prihitel k njemu, ravno tedaj sta se po cesti mimo peljala še lovca iz sosednje Lovske družine Trdinov vrh, ki sta mu pomagala, da se je usedel v avto. Dubravko je poklical pomoč in Tomaža prepeljal h glavni cesti do Vahte, kjer so ga prevzeli reševalci.

Za Robeka bi lahko rekli, da je mlad lovec, saj je član lovske družine komaj dve leti, prvo leto je bil pripravnik, zdaj pa je že samostojen.

"Takoj, ko bom lahko spet hodil, bom šel v gozd na jago. To srečanje me ni prestrašilo. Medveda sem presenetil, tako kot on mene, zato je tako reagiral."

LAŽJE POŠKODBE NOGE

Predstojnik kirurškega oddelka novomeške bolnice asist. Branimir Ivka je za Dolenjski list povedal, da Robekove poškodbe ocenjujejo kot lažje. "Poškodoval mu je golen, zato smo rano kirurško oskrbeli in uvedli antimikrobno terapijo. Stanje je stabilno, medved mu je poškodoval kožo in podkožje ter mišice, vendar ni prišlo do poškodbe perifernih živcev, kar bi povzročilo kakšno ohromelost ali nevrološki izpad. Pričakujemo, da bo zdravljenje trajalo nekaj tednov," je dejal Ivka, ki pričakuje, da ga bodo čez kakšen teden lahko odpustili iz bolnišnice.

Dodano ob 15.10

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Lučka Kosec pa je povzela celotno oskrbo poškodovanega lovca: »Na kirurški urgenci je bilo med kliničnim pregledom ugotovljeno, da ima gospod štiri rane na levi goleni. Rane so bile oskrbljene v aseptičnih pogojih po pravilih oskrbe sveže kontaminirane rane. Zaradi nevarnosti sekundarne bakterijske okužbe je prejel zaščito z antibiotikom, zaščito proti tetanusu in cepivo proti steklini.

Po oskrbi je bil zaradi nadzora zdravljenja oskrbljenih ugriznih ran sprejet na travmatološki odsek kirurškega oddelka, kjer je vitalno stabilen in trenutno ni znakov za zaplete. Kot trajne posledice bodo po zaceljenju ran ostale vidne brazgotine na levi goleni. Možno je, da se bodo pri gospodu pojavljale bolečine na mestu poškodb pa tudi, da mu bo ostal strah po poškodbi.«

‹ nazaj