dolenjska

Moje mesto jutri: Zelo zeleno mesto, vendar ...

18.8.2016 | 12:00 | Igor Vidmar

Koprivovci niso najbolj primerna drevesa za pred mestno hišo. Mušič je tam narisal topole. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto je eno najbolj zelenih evropskih mest – zelene brežine Krke, mestni gozdovi, mestna drevesa ... (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto nedvomno spada med najbolj zelena evropska mesta. Vanj se zažirajo mestni gozdovi, drevesa krasijo zasebne vrtove in skoraj vse javne zelene površine, zelene so brežine reke Krke in njenih pritokov, del mestnega območja zasedajo celo obdelane kmetijske površine. Vendar vse le ni tako idealno.

Novo mesto nima parka. Nekoč ga je imelo, ne sicer v srednjem veku, saj srednjeveška mesta niso imela parkov, ampak so ga tako kot v večini srednjeveških mest uredili na območju med staro občino, Loko, žensko bolnico, hotelom Metropol in nekdanjim kapucinskim samostanom in avtobusno postajo tik ob mestnem obzidju, ko so v tridesetih letih minulega stoletja mestno pokopališče preselili v Ločno. Nanj bi bili danes zelo ponosni, a je povojna mestna oblast na te reči gledala drugače, v petdesetih letih park obglavila, ko je prostor nasproti stare občine namenila gradnji stavbe komande mesta in, namesto da bi ob selitvi stare avtobusne postaje park razširila, območje pozidala s trgovsko-poslovnim centrom Novi trg, ki nikoli ni zaživel, kot je bilo predvideno, predvsem v njem ni zrasla veleblagovnica, kakršne so bile v Ljubljani Nama, Maximarket ali Metalka, kar so si želeli prebivalci mesta, še zadnje ostanke nekdanjega parka pa je zasedla nova stavba nekdanjega Doma JLA oziroma sedanjega Kulturnega centra Janeza Trdine.

PARK ALI DENAR V PRORAČUN

To, da Novo mesto nima parka, je slabo. Park ni le okrasna zelena površina, je družaben prostor, ki daje mestu urbano vzdušje in mu daje mestni značaj. Priložnost, da bi na območju nekdanjega mestnega parka, potem ko je bila odstranjena stavba nekdanje komande mesta oziroma kasneje tako imenovane nove občine, spet dobili vsaj del tistega, kar so Novomeščani že imeli, je zapravljena, če bo prišla nova priložnost, bi jo bilo dobro izkoristiti, a kaj ko je denar, ki ga občinski proračun lahko dobi s prodajo parcele za gradnjo poslovnih objektov, pomembnejši od parka in vsega, kar bi mesto dobilo z njim.

V mestu je sicer več manjših parkovno urejenih zelenih površin, od katerih so nekatere nastale, kot je njihov nastanek nekoč duhovito opisal novomeški krajinski arhitekt Mitja Simič, po principu Luftwaffe urbanizma – tam, kjer je med vojno padla bomba, po vojni ni nihče ponovno zgradil hiše. Tudi take površine so za mesto zelo pomembne in kot detajli veliko pripomorejo k vtisu urejenosti mesta. Še vedno je živa ideja, da bi namesto vrtnarskim podjetjem, ki vsako pomlad take površine prekopljejo in zasadijo mačehe ter jih pustijo pri miru do naslednjega leta, vzdrževanje teh okraskov mesta zaupali skupinam upokojencev, ki bi imeli nad njimi stalen nadzor in bi jih urejali s posebno ljubeznijo, njihova imena pa bi bila zapisana na tablicah, tako da bi vsak vedel, kdo tako lepo skrbi za posamezne gredice z okrasnim rastlinjem.

MESTNA DREVESA

Drevja v Novem mestu ne manjka, daje mu značaj, skrbi za prijetno vzdušje in senco na kakšnem gostinskem vrtu. A z njim so tudi težave. Glavni trg skozi vso zgodovino mesta ni bil poraščen z drevjem. Na trg so drevesa prišla ob povojni prenovi, v načrte obnove med vojno porušenega trga pa jih je narisal arhitekt Marjan Mušič. "Njegovi" gabri na spodnjem delu trga so danes v precej slabem stanju. Potem ko so se več let brez ustrezne nege nekontrolirano razraščali, so jih pred časom precej nestrokovno pretirano obžagali. Zaradi tega posega sta dve drevesi že odmrli in so ju morali požagati, tretje se še bori za življenje, prej ali slej pa jih bo treba vse zamenjati. Še večja težava kot gabri na spodnjem delu trga so koprivovci pred rotovžem, ki so za ta kraj popolnoma neprimerna vrsta, ki se na vsako obrezovanje odzove s silovito rastjo, in tako vsako poletje mestno hišo prekrije džungelsko zelenje.

Posledice nestrokovnega vzdrževanja se kažejo tudi v največjem mestnem drevoredu, v Kettejevem drevoredu, ki sprehajalca po stari cesti pelje iz mesta v Bršljin. Zaradi dobesednega obglavljenja dreves, ki so mu tedaj rekli pomlajevanje, drevesa trohnijo in je večina že votlih, kar nekaj so jih morali tudi zaradi vandalizma pred časom že zamenjati, mlada drevesa pa je letos prizadel še snegolom. Kettejev drevored, ki bo pomembna povezava med mestom in na Marofu nastajajočim arheološkim parkom, že v kratkem čaka prenova oziroma zamenjava približno štiridesetih umirajočih in prizadetih kostanjev z novimi.

Posebno poglavje so mestna drevesa, ki rastejo večinoma na zasebnih parcelah v mestu. Nekaj jih je prav veličastnih, a spet ne tako znamenitih, da bi jih lahko oziroma bi jih morali zaščititi, kaj lahko pa se zgodi in se je v preteklosti tudi že zgodilo, da so nekoga motila in jih je posekal. Pred desetletjem je tedanji svetovalec župana za mestno arhitekturo arhitekt Tomaž Levičar predlagal izdelavo inventarja in popis stanja vseh mestnih dreves in njihovo zaščito s primernim odlokom, a je z zamenjavo oblastne strukture stvar za nove oblastnike postala nepomembna.

BREŽINE KRKE IN MESTNI GOZDOVI

"Novo mesto ima veliko srečo, da brežin reke Krke skozi mesto niso nikoli uredili," je na simpoziju o bregovih reke Krke pred kakimi dvajsetimi leti izjavil Davorin Gazvoda, sedanji dekan Biotehniške fakultete. Brežine Krke so zelene razen na sorazmerno redkih mestih, kjer so si v nasprotju z zakoni njihovo urejanje uzurpirali lastniki obrežnih parcel. Večina rek skozi mesta, kakršno je Novo mesto, je vzidanih v kanale, ki so bili morda nekoč nekaj sodobnega, danes pa zagotovo niso, zato bi veljalo "neurejenost" brežin Krke in njenih pritokov v Novem mestu vzdrževati tudi v prihodnosti ter območja, ki so jih s svojimi posegi skazili posamezniki, čim prej vrniti v prvotno stanje ter tako omogočiti prehodnost pešpoti ob reki.

Podobno srečo kot s Krkinimi brežinami ima Novo mesto tudi z mestnimi gozdovi, ki jih našim prednikom ni uspelo pozidati. Predvsem dva, Ragov log in Portoval, se zažirata do starega mestnega jedra, od katerega ju loči le reka Krka, in predstavljata neprecenljivo priložnost za rekreacijo in sprostitev meščanov, ki jo ti tudi s pridom izkoriščajo in bodo to lahko počeli tudi v prihodnosti, saj so mestni gozdovi na predlog strokovnjakov novomeške območne enote Zavoda za gozdove zaščiteni z ustreznimi občinskimi odloki, gospodarjenje v njih je sicer dovoljeno, a je omejeno, predvsem pa je v njih prepovedana kakršnakoli gradnja.

Članek je bil objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista z dne, 18. avgust 2016.

‹ nazaj