kultura

Knjižnica pod krošnjami: Je tudi družbenokoristno delo

19.8.2016 | 18:30 | M. Leskovšek-Svete

Knjižnica pod krošnjami, ki jo izvaja v poletnih mesecih v parku ribniškega gradu Knjižnica Miklova hiša, je, kot pravi direktor knjižnice Marko Zupanc, dobro obiskana. (Foto: M. L.-S.)

Knjižnica pod krošnjami, ki jo izvaja v poletnih mesecih v parku ribniškega gradu Knjižnica Miklova hiša, je, kot pravi direktor knjižnice Marko Zupanc, dobro obiskana. (Foto: M. L.-S.)

Ribnica - Pred štirimi leti, ko je Marko Zupanc postal direktor Knjižnice Miklova hiša, je ob urejanju in preurejanju prostorov knjižnice začel uvajati tudi vsebinske novosti. Tako je vsako leto uvedel dva do tri nove projekte, prvi izmed poletnih projektov, kot jim pravi, pa je bila Knjižnica pod krošnjami – projekt, ki ga letos izvajajo že tretje leto zapored.

Ribnica je eno izmed 14 mest po Sloveniji, kjer letos izvajajo Knjižnico pod krošnjami, a eden redkih krajev, kjer Inštitut za neprofitno komunikacijo Divja misel kot pobudnik ideje bralno krošnjo pripravlja v sodelovanju s knjižnico. »Knjižnice so institucije, za katere v današnjem času ni dovolj, da gredo samo institucionalno naprej, ampak se morajo razvijati tudi drugače. Iniciativa, katere namen je promocija knjige in branja, da postane knjiga ljudem bolj dostopna, da se srečajo z njo v parku, se mi je zdela zelo dobra,« pravi Zupanc o odločitvi, da so se kot knjižnica odločili postaviti Knjižnico pod krošnjami.

»V začetku je bil to večji strošek, saj smo morali kupiti stole in gajbice za knjige, sedaj pa deluje Knjižnica pod krošnjami praktično brez sredstev,« pravi. Knjižnica pod krošnjami namreč temelji na delu prostovoljcev. »Tisti, ki jo vodijo, so prostovoljci, predvsem študenti in dijaki,« dodaja pa, da imajo sklenjeno tudi pogodbo za družbenokoristno delo in da so takšno vrsto delo v Knjižnici pod krošnjami v Ribnici tudi že opravljali.

Prvo leto so jim knjige založbe večinoma podarile, česar sedaj ni več. »Si pa Knjižnice pod krošnjami knjige med seboj tudi izmenjujemo, tako da lahko obiskovalci vedno dobijo kaj novega,« pravi. Nekateri namreč v Knjižnico pod krošnjami skoraj redno zahajajo. To pa Zupanc pripisuje tudi dejstvu, da je v Ribnici, tako kot denimo še v Polhovem Gradcu in tudi v Ljubljani, Knjižnica pod krošnjami v ribniškem grajskem parku. »Sem prihajajo mamice z otroki in tudi drugi. Tu je mir in idealen prostor za prebiranje knjig in igro,« pravi in dodaja, da je park za obzidjem ribniškega gradu postal prostor ne le za prebiranje knjig na prostem, ampak tudi za druženje ter tako koristno izkoriščen prostor.

»S sponzorskimi sredstvi nam je uspelo pridobiti miselne in didaktične igre, predvsem za otroke, za razvijanje inteligence, prostorske orientacije…« pravi o dodatni ponudbi ribniške Knjižnice pod krošnjami, ki so jo letos odprli že 2. junija, odprta pa bo do 27. avgusta, in sicer vsak četrtek in petek od 15. do 20. ure in v soboto od 10. do 20. ure. Prvi dve leti so bili, kot pravi Zupanc, knjižnica v klasičnem pomenu – posojali so knjige, letos pa so Knjižnico pod krošnjami nadgradili. Povabili so vsa društva in zavode na Ribniškem, še posebno neprofitne, da sodelujejo s svojim programom. »Poleg knjig in didaktičnih igric, ki jih ponujamo, tako vsak teden izvedemo tudi delavnico za otroke,« pravi. Tako so pred kratkim v sodelovanju z vaškim etnološkim turističnim društvom Hrovača organizirali ustvarjalno delavnico izdelave slik iz naravnih materialov, v okviru Knjižnice pod krošnjami pa so tudi že nastopile ribniške mažorete, predstavilo se je društvo Viridi Hedera… Takšnega sodelovanja pa si, kot pravi Zupanc, v prihodnje želi še več. Želi si namreč, da bi grajsko igrišče »živelo« preko vsega leta – tudi takrat, ko sicer Knjižnica pod krošnjami, v kateri imajo predvsem knjižne novosti, ki ponujajo vpogled v najnovejšo knjižno produkcijo, ne deluje.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista z dne, 11. avgust 2016.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava