dolenjska

Osnovna šola brezplačna, osnovnošolec pa ne

29.8.2016 | 10:15 | Rok Nose

Brezplačna šola ni poceni, še pred začetkom šolskega leta je treba za delovne zvezke in številne potrebščine precej globoko seči v žep. (Foto: I. Vidmar, arhiv DL)

Novo mesto - Čeprav je pri nas šolanje šoloobveznih otrok brezplačno, starši ugotavljajo, da šola vseeno veliko stane. Pred začetkom novega šolskega leta je treba kupiti šolske potrebščine, ki so za marsikatere starše velik finančni zalogaj. Kot je dejala Katja iz okolice Dolenjskih Toplic, je za otroka, ki bo šel v drugi razred, odštela že več kot 150 evrov, pa še vedno ni kupila vsega.

»Medtem ko so barvice in zvezki cenovno ugodni in učbeniki na voljo v šolskem skladu, so za nas starše največji finančni zalogaj predvsem delovni zvezki, ki imajo navite cene,« pravi Katja, ki meni, da bi morali biti delovni zvezki po vsej Sloveniji enotni. A kot pravi ravnateljica žužemberške osnovne šole Mira Kovač, je dobro, da je na tržišču različna ponudba delovnih zvezkov, saj konkurenca ni vedno slaba. »Učitelj je na svojem področju strokovnjak, ki najbolje ve, katere vsebine različnih delovnih zvezkov so najbolj primerne za učence, ki jih poučuje, glede na njihovo predznanje, sposobnosti in izkušnje,« pravi.

Učitelji pri izbiri avtonomni

Seznam delovnih zvezkov, ki jih bodo učenci potrebovali, je od šole do šole različen, saj je, kot je zapisano na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, učitelj pri izbiri avtonomen. Kot pojasnjuje ravnateljica žužemberške osnovne šole, aktiv učiteljev posameznega predmetnega področja spremlja ponudbo na trgu in se udeležuje skupnih predstavitev založb. Največkrat pa predstavniki založb že v spomladanskih mesecih pridejo kar na šolo ter članom aktiva predstavijo nove oblike učbenikov in delovnih zvezkov.

Odločajo se premišljeno

Čeprav imajo šole pri izbiri delovnih zvezkov dokaj proste roke, se trudijo, da bi bile pri tem čim bolj racionalne. Učitelji zato tehtno premislijo o izbiri delovnih zvezkov, mnoge šole pa naredijo tudi analizo stroškov za vsak razred posebej, ki jo kasneje predstavijo svetu staršev, da pridobijo njihovo soglasje. »Nove učbenike se izbere takrat, ko da zeleno luč za zamenjavo ministrstvo, ki tudi zagotovi sredstva zanje. Nabavimo lahko le tiste učbenike, ki so potrjeni s strani zavoda za šolstvo. Menjati se jih ne sme, dokler so še veljavni. Aktiv učiteljev se že meseca aprila odloči, kateri delovni zvezki so potrebni za vaje in utrjevanje. Po tehtni presoji jih najprej potrdi ravnatelj, nato pa še svet staršev. Po navadi so več let isti, do menjav pride predvsem takrat, ko se spremeni učni načrt,« proces izbire delovnih zvezkov pojasni Kovačeva.

V Mladinski knjigi povečan obisk

V Mladinski knjigi na novomeškem Glavnem trgu pravijo, da se v teh dneh pozna povečan obisk, po njihovih izkušnjah pa nekateri starši vsaj del nakupov opravijo že ob koncu šolskega leta. »S tem si nekoliko porazdelijo stroške,« pravi vodja poslovalnice Petra Činkole in dodaja, da imajo tudi sami vse sezname, zato se staršem ni treba bati, da bi kupili napačnega, čeprav imajo po njenih besedah na primer za slovenščino v šestem razredu samo od ene založbe na voljo kar pet delovnih zvezkov.

Tudi Dragan iz Novega mesta je pred kratkim s hčerko, ki gre v tretji razred, opravil nakup potrebščin. Pri tem pa ga je presenetilo predvsem to, da nekatere šole celo predpišejo, od katerega podjetja je treba kupiti zvezek ali pa na primer barvice. »Ne gre toliko za samo ceno posamičnega zvezka, ampak za neke minimalne razlike med izdelki, in zanima me utemeljitev učitelja, da so zvezki določenega podjetja za razvoj njegovih učencev primernejši od podobnega zvezka drugega podjetja,« razmišlja Dragan, ki meni, da se s tem samo favorizira določenega ponudnika.

Tudi med letom je veliko stroškov

Poleg delovnih zvezkov, puščic, copat za šolo in drugih stvari pa je precejšen strošek tudi šolska torba. »Torba je predraga, da bi tudi letos kupili novo,« pravi Katja. V Mladinski knjigi so dejali, da je zanjo treba odšteti od 40 evrov dalje. Pogosto pa morajo starši v denarnico poseči tudi, ko se šola začne. Poleg osnovnih zadev, kot je prehrana, obleka in obutev, je treba plačati tudi različne izlete, šole v naravi in tečaje, kot je denimo tečaj plavanja. »Res je, da so razširjene dejavnosti za starše dodaten strošek, a so za učence dragocen vir pridobivanja dodatnih izkušenj in spoznanj. Vsaka ekskurzija oz. pouk izven šole je vezan na učne cilje rednega pouka. Pri razširjenih dejavnostih šole učenci tako podkrepijo v šoli pridobljeno znanje, spoznavajo značilnosti Slovenije, si širijo obzorje, postajajo bolj razgledani, razvijajo socializacijo, samostojnost, fizično kondicijo in številne druge psihofizične sposobnosti,« pravi Kovačeva. V mnogih šolah, tudi v žužemberški, deluje šolski sklad, kjer se zbira denar za otroke iz socialno ogroženih družin. Med drugim učenci zbirajo star papir, delavci šole sodelujejo pri dobrodelni tržnici, v sklad pa po svojih sposobnostih prispevajo tudi donatorji. Do sedaj se je po besedah ravnateljice vedno zbralo dovolj denarja, da so sofinancirali izdatke tistih staršev, ki so zaprosili za pomoč. »Naš cilj je, da omogočimo enake možnosti vsem učencem,« še dodaja.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista z dne, 25. avgust 2016.

‹ nazaj