posavje

Intervju z Milanom Jazbecem, novim veleposlanikom v Makedoniji

20.9.2016 | 12:10 | STA, M. M.

Milan Jazbec (Foto: M. L., arhiv DL)

Milan Jazbec (Foto: M. L., arhiv DL)

Brežice - V Makedoniji je v petek z delom začel novi slovenski veleposlanik Milan Jazbec, leta 1956 v Brežicah rojeni diplomat. Pred odhodom je v pogovoru za STA dejal, da se izziva veseli, vidi pa možnosti za okrepitev tako političnih kot gospodarskih in kulturnih odnosov med že tako tesno povezanima državama.

Diplomat, profesor in pisatelj Jazbec je v Skopje odšel, potem ko je bil do avgusta lani pet let veleposlanik v Turčiji, akreditiran tudi v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji. Bil je tudi konzul v Celovcu in diplomat v Stockholmu in državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Od marca lani je redni profesor diplomacije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. V petek je v Skopju kopije poverilnih pisem predal makedonskemu zunanjemu ministru Nikoli Poposkemu.

V Dolenjskem listu pa smo veliki intervju z Milanom Jazbecem objavili januarja letos.

Kako vidite odnose med Slovenijo in Makedonijo in njihov pomen?

Bilateralni odnosi med Slovenijo in Makedonijo pomenijo poseben, izstopajoč primer, ki v sebi skriva velik potencial, velik politični in siceršnji kapital. To je treba v še večji meri uporabiti pri političnem in siceršnjem sodelovanju obeh držav.

Slovenja je prva priznala Republiko Makedonijo. Prvi makedonski veleposlanik na svetu sploh je bil v Sloveniji. To kaže na to, kako so odnosi med državama dobri, tesni, ne samo politični, ampak tudi med ljudmi, kar kaže na dobro razumevanje. Obstaja velik moralni in politični kapital, da obe storita še več.

Po volitvah v Makedoniji, ki so predvidene decembra, je treba med državama okrepiti dialog, obiske, redno in kontinuirano.

Ali vidite možnosti tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja?

Bilateralna menjava je v minulem obdobju narasla za 14 odstotkov, kar je veliko, znaša pa okoli 300 milijonov evrov. Menim, da bi si morali v naslednjih petih do sedmih letih zadati cilj za njeno povečanje na pol milijarde evrov. To je realen cilj, saj je še veliko rezerv. To bo mogoče doseči s povečano dinamiko stikov med državama na različnih področjih, pa tudi s povečano odzivnostjo na makedonski strani.

Bolj je treba negovati in razvijati medsebojno razumevanje na področju kulture, turizma, t. i. 'people to people' diplomacijo, razumevanje med ljudmi. Kot novi slovenski veleposlanik, šesti po vrsti, to vidim kot še posebej pomembno nalogo - torej obiskovati občine, podjetja, saj to prinese večje razumevanje, prijateljstvo, naklonjenost. Menim, da bi ob častnem konzulu na Ohridu lahko Slovenija imela še enega ali dva, saj so stalni promotorji razvoja.

Izpostavil bi še sodelovanje na področju kulture, literature med državama in narodoma, ki sega daleč nazaj. Tako je bila npr. najbolj znana slovenska povest Levstikov Martin Krpan v makedonščino preveden 12-krat. Zelo dober okvir za nadaljevanje tega sodelovanja je Forum slovanskih kultur, ki med drugim podpira prevode v makedonščino in slovenščino del iz obeh držav. To je pomembno tudi za Slovence v Makedoniji, ki imajo tri društva, da ohranijo stik s slovensko literaturo.

Kako pomembno je za stabilnost regije in ob begunski krizi, v kateri ima pomembno vlogo, da je Makedonija, kjer je že več kot leto dni politična kriza, stabilna država in da napreduje na poti v EU in Nato?

Makedonija je zelo pomembna geopolitična točka Zahodnega Balkana in širše, nevralgična točka, kjer se je sedaj vrsta procesov izkristalizirala v velik politični varnostni izziv. Makedonija že desetletje čaka na vstop v EU in Nato, zdaj je že nekaj časa v zapleteni politični situaciji.

Ti trije procesi so med seboj povezani in v veliki meri so notranjepolitične razmere v Makedoniji tudi odraz dejstva, da je v čakalnici za članstvo v EU in Natu, s tem da je izpolnila vse pogoje in je kandidatka za članstvo v EU.

Vtis je, da je vse obtičalo na mestu, a ni pravilen. Na eni strani mora mednarodna skupnost storiti več za vzpodbudo Makedoniji, da napreduje v evroatlantskem procesu, kar bo hkrati korenito vplivalo na boljše vzdušje v državi, kjer je podpora članstvu v EU in Natu še vedno visoka. To bo tudi močan pospešek za reševanje zapletenih političnih razmer v državi.

Med begunsko krizo, ki se je začela lani, pa je Makedonija mednarodni skupnosti poslala jasno sporočilo, da je bila tista, ki je na balkanski poti ustavila naval beguncev in se pokazala kot rešitev. To pomeni, da se je sposobna soočati s takšnimi izzivi, da potrebuje podporo in sodelovanje mednarodne skupnosti veliko bolj vsebinsko in veliko bolj odločno, kot je bilo to doslej.

Proces približevanja EU in Natu pomembno zavira Grčija zaradi spora o imenu Makedonije. Kako lahko Slovenija pomaga pri rešitvi vprašanja?

Vprašanje imena države, ki jo Slovenija priznava pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija, je zelo občutljiva in pomembna tema glede na to, da je v središču tega, da se članstvo Makedonije v Natu in pogajalski proces z EU še ni začel. Treba pa jo je razbremeniti. Mora biti sestavni del širših odnosov, tako med Makedonijo in Grčijo, v EU, Natu, na Balkanu, da se reši skozi povezovanje, sodelovanje, ustvarjanje dobrih odnosov, razvoj zaupanja.

Slovenija razume in dobro pozna razmere na Zahodnem Balkanu, uživa zaupanje v regiji, in mislim, da lahko naredi še več. Treba je stkati vse to, kar je dobrega med Slovenijo in državami Zahodnega Balkana, v razvoj, nadgradnjo odnosov in znotraj teh je tudi to vprašanje imena.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava