dolenjska

Štiri desetletja povezovanja trebanjskih obrtnikov

25.9.2016 | 14:00 | J. S.

Prejemniki bronastih in srebrnih ključev OPZ Slovenije ter zlatega pečata OPZ Slovenije (Foto: J. S.)

Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Trebnje Marjan Krmelj

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh

Trebnje - Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOPZ) Trebnje, ki združuje obrtnike in podjetnike iz štirih občin – Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno –, letos praznuje 40-letnico svojega delovanja.

»Brez vas, spoštovane članice in člani, ne bi bilo obrtno-zborničnega sistema, ki se že vsa leta pogaja in dobesedno bori z vlado za primerne pogoje poslovanja obrtnikov in podjetnikov. Obrtno-zbornični sistem je izredno močan. Naši pionirji, ki so leta 1976 ustanovili Društvo obrtnikov občine Trebnje, si verjetno niso predstavljali, da se bo njihova ideja razvila v tako močno organizacijo,« je v nagovoru na petkovi osrednji slovesnosti med drugim dejal predsednik OOPZ Trebnje Marjan Krmelj.

Pred 40 leti, leta 1976, so se namreč na ustanovnem zboru Društva obrtnikov Trebnje zbrali napredni obrtniki, 37 ustanoviteljev je za svojega prvega predsednika izvolilo Ignaca Škodo, za podpredsednika pa Jožeta Freliha. Med mejniki prehojene poti velja med drugim omeniti še leto 1984, ko je med člani dozorela ideja, da trebanjski obrtniki potrebujejo svojo zadrugo. Tako so ustanovni člani, ki so bili tudi aktivni člani združenja, registrirali Obrtno zadrugo Trebnje, ki se je kasneje preimenovala v obrtno zadrugo Unitehna in je uspešno poslovala kar 25 let. Jeseni leta 1986 se je uresničila še ena velika želja članov. Kupili so namreč lastne prostore v stavbi na Rimski 8a v Trebnjem, ki so postali tudi uradni sedež takratnega Obrtnega združenja Trebnje. Leta 1999 se je skupščina zbornice odločila, da v stavbi na Rimski 8a odkupi še pritlične prostore in polovico dvorišča ter tako postane lastnica stavbe in zemljišča v celoti. Stavbo so sicer kasneje v celoti obnovili in se v obnovljeno vselili junija 2004. Leta 2005 se je zbornica pridružila projektu Vse na enem mestu kot e-Vem točka, ki jo občani in podjetniki nujno potrebujejo. Leta 2007 so člani za predsednika izvolili Marjana Krmelja, ki zbornico vodi še danes, leto kasneje pa se je s spremembo statuta zbornica preimenovala v Območno obrtno-podjetniško zbornico Trebnje.

Trebanjska območna zbornica ima trenutno okrog 300 članov. »Zanimivo je, da se v zbornični sistem včlanjujejo tudi mladi, kar mi je zelo všeč, saj so uvideli, da smo zares potrebni. V novoustanovljena podjetja namreč uvajamo svoje znanje in jih usmerjamo, zato so prepoznali prednosti delovanja v skupnosti,« pravi Krmelj.

»Zbornica za vsakega obrtnika pomeni zelo veliko, saj na ta način pripadaš skupnosti, ne pa da si kot obrtnik prepuščen samemu sebi. V tej skupnosti se lahko seznaniš z različnimi novostmi, kakršne koli težave lahko nemudoma razrešiš, veliko je tudi izobraževanja,« o pomenu zborničnega združevanja pravi Anka Zajc, ki je članica tukajšnje zbornice že 40 let. Kot še poudarja, so povezani obrtniki in podjetniki bistveno močnejši.

Da je povezovanje bistvenega pomena, poudarja tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OPZ) Slovenije Branko Meh, ki se je pridružil petkovi slovesnosti. »Pred 40 leti so se vaši ustanovni člani uvideli, da brez povezovanja ne morejo delovati v obrti, in so se začeli povezovati, da so bili tako močnejši in da so lahko bili sogovornik tedanjim oblastem. Danes imamo močan zbornični sistem in če ga ne bi bilo, bi bilo še mnogo slabše,« je med drugim dejal.

Kot še poudarja Meh, so največje ovire, s katerimi se trenutno soočajo obrtniki in podjetniki, birokratske ovire, ki ne omogočajo razvoja podjetji. »In seveda tudi mini davčna reforma ali prestrukturiranje, ki prinaša obremenitev naših obrtnikov in podjetnikov za dva odst. več iz davka na dobiček. Mnogi namreč ne vedo, da samostojni podjetniki nimajo plače in dejansko izplačujejo plače svojim zaposlenim in seveda tudi vlagajo v podjetje ravno iz dobička,« je bil kritičen. »Država od obrtnikov-podjetnikov želi preveč. Veliko več več bi se v obrti in podjetništvu zaposlovalo, če bi bili za podjetništvo normalni pogoji,« je še poudaril.

Tudi Krmelj poudarja, da bi morala država bolj prisluhniti gospodarstvu, katerega del so tudi obrtniki in podjetniki. V okviru zbornice se tako vseskozi borijo za boljše pogoje dela, prizadevanja pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. »Obrtniki in podjetniki gremo naprej, odločno in pogumno, saj vemo, da je sreča na strani pogumnih, poguma pa nam ne sme in ne bo zmanjkalo,« je ob 40-letnici še poudaril prvi mož trebanjske območne zbornice.

Podelili priznanja in zahvale
Na petkovi slovesnosti so sicer podelili številna priznanja. Bronasti ključ OPZ Slovenije sta prejela Mirko Gliha in Martin Meglič, srebrne ključe pa Majda Gračan, Marjan Krmelj in Anka Zajc. Ob tem so podelili tudi najvišje zbornično priznanje, zlati pečat OPZ Slovenije, ki ga je prejela Območna obrtno-podjetniška zbornica Trebnje.

Podelili so tudi priznanja dolgoletnim članom, ki jih zbornica podeljuje ob okroglih jubilejih. Med prejemnike priznaj, ki so člani zbornice vsaj 20 let ne glede na obliko poslovanja, se je vpisalo 50 članov in članic, priznanja za več kot 25 let članstva so podelili 32 članom in članicam, priznanja za več kot 30 let članstva pa 14 članom in članicam. Za več kot 35 let članstva so priznanja prejeli Rada Juvanc Hribar, Franc Nahtigal, Franc Frelih in Ivan Stare, za 40 let članstva v zbornici pa Anka Zajc in Anton Zupančič.

Podobno so v petek podelili tudi zahvale za prizadevno delo v OOPZ Trebnje in OPZ Slovenije. Prejeli so jih Tomaž Glivar, Milan Grebenc, Marija Jevnikar, Rada Juvanc Hribar, Jože Štepec in Alojz Zupančič.

Prireditev, ki jo je vodila Petra Krnc, so s kulturnim programom obogatili Trebanjski oktet, Barbara Leben in ansambel Večerni zvon.

‹ nazaj