mladi dopisnik

Rastemo z mehurčki in s knjigo

25.10.2016 | 13:15 | Učenci OŠ Stari trg ob Kolpi z učiteljico Marijo Volf

V Knjižnici Črnomelj so nam podarili knjige.

Ob Župančičevem kipu pred hišo na Vinici

Sonce, zemlja, mesec vrte se brez kolesec...

Nika spušča mehurčke...

In še mehurčki...

Stari trg ob Kolpi - Prvi letošnji kulturni dan, ki je potekal v sredo, 5. oktobra, v okviru Tedna otroka in na dan učiteljev, smo namenili obisku Župančičeve spominske hiše na Vinici in projektu Rastem s knjigo v Knjižnici Črnomelj. Medtem, ko smo bili učenci 9. razreda v knjižnici že tretje leto zapored, pa smo bili v Župančičevi hiši vsi prvič. Za prijazen sprejem in zanimivo predstavitev obeh ustanov se zahvaljujemo Meti Brozovič in Jožici Žunič.

V nadaljevanju nekaj vtisov, ki so jih zapisali učenci: 

V Župančičevi hiši na Vinici in v Knjižnici Črnomelj sem bila prvič. Bilo mi je zelo lepo. V Župančičevi hiši smo si ogledali prostore in razstavo o pesniku ter deklamirali njegove otroške pesmi. Jaz sem povedala pesem Tri sestrice rože brale. V knjižnici pa smo izvedeli vse o letošnjem projektu Rastem s knjigo. Knjižničarka Jožica Žunič mi je podarila knjigo Vinka Moederndorferja Kit na plaži. Zgodbo že berem in mi je zelo zanimiva.
Neja Evgenija Ržen, 7. razred

V Župančičevi hiši na Vinici in v Knjižnici Črnomelj mi je bilo lepo in zanimivo. Najboljše je bilo, ko smo nastopali. Jaz sem predstavil Župančičevo pesem Ciciban – cicifuj . V knjižnici pa mi je bil všeč kratek film o knjigi Kit na plaži.
Janez Konda, 8. razred

Župančičeva spominska hiša je zelo lepo urejena. Navdušili so me stari predmeti, ki so zelo dobro ohranjeni in videoposnetki o pesniku. Najbolj mi je bil všeč tisti, na katerem je Župančič z vnučkom Matejem. Deklamirala sem pesmico Otroci spuščajo mehurčke, sošolka Nika pa je popestrila moj nastop tako, da je čisto zares pihala mehurčke. Tudi v knjižnici je bilo zanimivo. Ko nam je knjižničarka podarjala knjige, sem si izbrala Zlati zob Tadeja Goloba. Na kulturnem dnevu mi je bilo zelo lepo. Z veseljem bi ga ponovila, predvsem pa bi rada še enkrat obiskala Župančičevo hišo.
Živa Mihelić, 8. razred

Župančičeva hiša mi je bila zelo zanimiva in izvedela sem veliko novega o pesniku. Predstavila sem se s pesmijo Uspavanka. Meta Brozovič, ki nas je vodila po pesnikovi hiši, nas je za deklamacije njegovih pesmi zelo pohvalila. V Knjižnici Črnomelj sem bila že večkrat, a se je vedno znova lepo vračati vanjo, saj vsakič izvem kaj novega. Vesela sem bila tudi podarjene knjige. Skratka, kulturni dan mi je bil zelo všeč.
Nika Rauh, 8. razred

Zanimiv mi je bil film o Župančiču in njegove stvari, ura, očala, svinčnik, ruta. Povedal sem pesmico Možiček kopitljaček. Gospa Meta nam je povedala, da je bil ta kopitljaček Župančičev sin Marko, ko je bil zelo majhen in razigran. Pred hišo smo se še fotografirali ob pesnikovem kipu, Nika pa nas je zabavala z mehurčki. Tudi v knjižnici je bilo dobro in tako je bil dan zelo zanimiv.
Luka Šegina, 8. razred

Tudi jaz sem bila prvič v Župančičevi hiši. O pesniku sem izvedela veliko novega. Všeč mi je bilo, ko smo deklamirali pesmi, ki smo si jih izbrali sami. Jaz sem nastopila s pesmijo Glej, račke, labodi. Tudi v knjižnici mi je bilo všeč, saj nas je gospa Jožica zelo lepo sprejela. Razkazala nam je knjižnične prostore in predstavila knjigo Kit na plaži. Meni je podarila knjigo Dese Muck Blazno resno o šoli in sem jo že z veseljem prebrala.
Karmen Šterbenc, 8. razred

Kulturni dan je bil zanimiv in poučen. Župančičeva spominska hiša je lepo prenovljena. Videla sem pesnikove osebne stvari, ki so ga spremljale skozi življenje. Župančič se je najprej pisal Zupančič, a so nekateri njegov priimek izgovarjali po nemško s cejem, zato je zeju dodal strešico, da je zvenelo bolj imenitno (župan). Cicibana je podaril sinu Marku za prvi rojstni dan. V salonu smo deklamirali vsak svojo Župančičevo pesem. Jaz sem pripovedovala eno njegovih najbolj znanih Ciciban in čebela. V knjižnici smo spoznali zgodovino črnomaljske knjižnice, kako uporabljamo program Cobiss in se seznanili s knjigo Kit na plaži. Vsi smo bili veseli podarjenih knjig. Tudi v knjižnici je bilo lepo. Jaz sem že včlanjena v Knjižnico Črnomelj, morda pa se mi bo sedaj pridružil še kdo od sošolcev.
Lucija Konda, 8. razred

O Župančiču sem izvedela veliko zanimivega. Imel je sinova Marka in Andreja in hčerko Jasno. Cicibana je ustvarjal, ko je opazoval svojega prvorojenca, kako je rasel. Deklamirala sem pesem Stari medo. Čeprav sem sodelovala v knjižničnem projektu Rastem s knjigo že tretje leto zapored, me ni motilo, da sem marsikaj slišala ponovno. Razveselila pa me je knjiga, ki sem jo dobila.
Lucija Šterk, 9. razred

Všeč mi je bil film o Otonu Župančiču. Gospa Meta nam je povedala, kako je sin Marko, ki mu je pesnik za rojstni dan podaril pesniško zbirko Ciciban, vrnil darilo očetu, ko je umrl. Marko je bil arhitekt in je oblikoval pesnikov nagrobnik kot kotanjo, v katero prihajajo pet in se kopat ptički, kar si je Župančič želel. Povedala sem pesem Postovka. V knjižnici smo osvežili znanje o delovanju knjižnice in o Cobissu. Tudi letos nismo odšli domov praznih rok, vsi smo dobili knjigo.
Diana Kapš, 9. razred

Kulturni dan je bil zanimiv, saj sem s sošolci in prijatelji prvič obiskala Župančičevo spominsko hišo. Izvedela sem veliko novega o pesniku. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo deklamirali Župančičevo otroško poezijo. Poslušalkam učiteljicama Mariji in Mateji in gostiteljici Meti smo narisali nasmeh na obraz, zelo so nas pohvalile. Jaz sem se predstavila s pesmijo Ciciban zaspi. Tudi v knjižnici je bilo lepo in zanimivo. Pred odhodom domov smo prejeli še knjige in se fotografirali.
Nastja Mlakar, 9. razred

V Župančičevi hiši in v knjižnici mi je bilo všeč. Zanimivo mi je bilo, ko nam je gospa Meta pripovedovala o Župančičevi družini. Izvedel sem, da njegov vnuk Matej rad obišče hišo. Gospa Meta nam je zelo lepo povedala Župančičevo pesem Želje belokranjskega dečka in nam ob tem pokazala zanimive predmete, klobuk, pas, pipec, orglice. Žal ni zaigrala na njih. Jaz pa sem povedal pesmico Dedek samonog. Čeprav sem v knjižnici že tretjič poslušal podobno zgodbo, mi je bilo tudi v njej zelo lepo.
Matej Črček, 9. razred

‹ nazaj