novice

Danes je mednarodni dan strpnosti

16.11.2016 | 17:40 | M. L.-S.

(Foto: Jože Pečnik)

(Foto: Jože Pečnik)

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1996 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Države članice UNESCA so tedaj sprejele deklaracijo o temeljih za strpnost in akcijski načrt za mednarodno leto za strpnost.

Deklaracija o temeljih za strpnost strpnost opredeljuje kot spoštovanje, sprejemanje in vrednotenje bogate raznolikosti človeške kulture. Strpnost pa ni le moralna vrlina, temveč tudi politična in pravna zahteva in je v sodobnem svetu in času pomembnejša kot kadar koli prej.

Ob tem objavljamo razmišljanje našega bralca Jožeta Pečnika, ki nam je posredoval tudi zgornje podatke.

»Vojne, reke beguncev ustvarjajo med nami brezdomce, ki nas že vizualno spravljajo v duševni nemir in sovražen odnos do vsega, kar nam je tuje, neznano. Smo osebno strpni ali nestrpni, vemo samo mi. Okolju lahko prikrivamo naš nemir z samoobvladovanjem. Kakšni smo v resnici, vedo naši najbližji, okolje, v katerem živimo. Nas lahko motijo že kontejnerji za smeti pred hišo, naše parkirno mesto, na katerega se ustavi drug voznik, pa spet vonj gnojnice iz sosednjih njiv, pa hrup sosedovega slavja, odbijanje zvonov cerkva v soseščini, številni napisni panoji, odrezavost medicinske sestre v ambulanti, pa pretirana skrb prodajalca v nakupnem centru. Kaj vse nas moti? Groza! Imamo še kaj svojega notranjega miru? Mnoge vladne in nevladne organizacije, zasebniki in inštitucije kar tekmujejo, da nam bi vrnile ta mir. Svet pa je preveč globalen, ves je na ekranu TV in izpovedi napovedovalcev na radiu. Bežimo v svoj svet, stran od realnega sveta, se zapiramo v svoj mir in nas nič ne briga. Naj si pomagajo, tisti, ki so se znašli v tem ponorelem svetu, poreče vedno več ljudi. Ali je to prav? Slovenci se moramo spominjati zgodovine naših prednikov, posegati v kneževino Karantanijo, v čas tlačanstva, kmečkih uporov, delitve kraljevih gozdov in zemlje kmetom, pomanjkanja v času vojn, upora proti okupatorju, revolucije, izgradnje socialistične domovine, samostojnosti in sodobnosti v svetu evropskih narodov. Na vse to nas spominjajo številni spomeniki naše preteklosti in sedanjosti. Eni jih krasimo, drugi mažejo in rušijo. Dobro je vsaj to, da temeljni vsakega spomenika ostanejo, da vedno gradimo nov, boljši svet.«

‹ nazaj