kultura

Božičev Schindlerjev vojak zdaj tudi v knjigi

13.1.2017 | 11:30 | Igor Vidmar

Rasto Božič (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Novomeški novinar in pisatelj Rasto Božič je zgodbo o Stanetu Ponikvarju, Schindlerjevem vojaku, pred leti objavil v Dolenjskem listu, pred dnevi pa je izšla tudi knjiga, v kateri je zgodbo med vojno v nemško vojsko nasilno mobilizirnega mirnskega rojaka napisal na osnovi zapiskov in posnetkov pogovorov, ki jih je tedaj opravil z njim.

Šele ko je videl film Schindlerjev seznam, je zdaj že pokojni Stane Ponikvar z Mirne spoznal, da je nekoč sodeloval pri neki veliki stvari, da tisto, česar se je sramoval in je desetletja tiščal v sebi, zaradi česar je bil vse življenje mrk in zagrenjen, ni bilo nekaj slabega, da je v uniformi nemškega vojaka, v katero so ga na silo vtaknili oktobra 1942 na nekem športnem igrišču v Osijeku, pomagal rešiti na stotine na smrt namenjenih judov.

Po dolgem premišljevanju se je odločil svojo zgodbo zaupati novinarju in pisatelju Rastu Božiču, v tistem času še sodelavcu Dolenjskega lista, kjer je bila Stanetova zgodba objavljena v krajšem podlistku, pred dnevi pa je v polnem obsegu pod naslovom Schindlerjev vojak izšla pri zavodu za umetniško produkcijo Kulturni center Maribor v sklopu knjižne zbirke Frontier, nastajata pa tudi že njena nemška in angleška različica.

Schindlerjev vojak je zgodba, ki čas druge svetovne vojne ne prikazuje črno-belo, pripoveduje o tem, da so bili tudi tam, kjer so se dogajale grozne stvari, ljudje, ki so razumeli, ki so se postavili po robu pošastnemu režimu in skušali preprečiti nekaj neznansko slabega. Staneta Ponikvarja so starši pri štirinajstih letih leta 1938 dali v uk v tetino trgovino v Novi Sad, kjer je dočakal vojno, ki se ga sprva niti ni kdo ve kako dotaknila, dokler ga niso najprej hoteli vtakniti v ustaško mladino in ga na poti proti osiješkemu športnemu igrišču, kjer je nemška vojska zbirala nasilno mobilizirane rekrute, ni ustavil častnik SS in ga porinil na vlak, ki se je ustavil šele v vojaškem taborišču Auscwitz, ki je bilo v neposredni bližini zloglasnega koncentracijskega taborišča. Po hitrem urjenju so ga skupaj s skupino šestdesetih mladeničev z vlakom poslali v Linz, kjer je le malo manjkalo, da jih niso po pomoti odgnali v taborišče Mauthausen. Iz Linza je Staneta vojaška usoda odnesla na rusko fronto, od koder ga je rešila pljučnica. Oslabljenega po bolezni so ga poslali v lažjo vojaško službo v Krakov, kjer pa ga je pred bolnišnico, kamor je bil namenjen, legitimiral častnik, ki ga je preusmeril v neko drugo vojašnico, kjer je na steni neke barake opazil sedem velikih papirnih pol s številnimi imeni in priimki. "Bral sem: Faifenberger, Neubauerer, Röstner ... Teh priimkov se še dobro spominjam. Šele ko sem si po več kot pol stoletja ogledal film, sem se osupel zavedel, da sem takrat bral priimke z resničnega Schindlerjevega seznama," je Stane pripovedoval Rastu Božiču. Zavedel se je, da vse tisto, kar je imel v spominu, ni bilo stvar fantazije, ampak se je v resnici zgodilo tako. Stane Ponikvar je bil Schindlerjev vojak. Z oskarjema za najboljši film in najboljšo režijo nagrajeni film je Stanetovo vojno zgodbo postavil v povsem drugačno luč. Vedel je, da se mu tistega, kar je počel v nemški uniformi, ni treba sramovati. A je moralo miniti še kar precej časa, da se je odprl in zgodbo zaupal Rastu Božiču, ki je v Dolenjskem listu o njem najprej objavil članek in potem še podlistek v šestih delih. Stane Ponikvar mu je dovolil o tem napisati tudi knjigo. Božič mu je predlagal, da bi o tem posneli tudi dokumentarni film, ki bi ga v sodelovanju z novomeškim Studiem Vrtinec posnel režiser Filip Robar Dorin. Po skoraj enoletnem premisleku je Stane pristal, a je, še preden bi se snemanje začelo, tedaj že 88-letni Ponikvar 22. junija leta 2012 umrl.

"V trebanjskem domu za ostarele, kjer se je Stane Ponikvar preživljal zadnja leta, so mi povedali, da se je, potem ko je bila njegova zgodba objavljena v Dolenjskem listu, sprostil. Do tedaj je veljal za mrkega človeka, ki se je držal sam zase, potem pa je zaživel, prvič se je smejal in začel se je družiti z drugimi ljudmi. Škoda, da nismo posneli tudi filma," pove Rasto Božič, ki bo knjigo Schindlerjev vojak na Dolenjskem prvič predstavil v knjigarni Mladinske knjige na Glavnem trgu 31. januarja, 14. februarja bo predstavitev v Ponikvarjem rojstnem kraju v knjižnici na Mirni, kasneje pa še v novomeškem Ricu in verjetno tudi v Knjižnici Mirana Jarca.

‹ nazaj