dolenjska

Nov vodohran Zloganje in obnova šest kilometrov vodovoda

27.2.2017 | 10:45 | L. Markelj

Zvonko Petelin. (Foto: L. M.)

Zvonko Petelin. (Foto: L. M.)

Škocjan - Na področju vodooskrbe je za škocjansko občino še kako pomemben regijski projekt Hidravlične izboljšave (HI) vodovodnega sistema Dolenjska, na katerega so v občini dolgo čakali.

Prinaša namreč nov, 4 tisoč kubični vodohran nad Zloganjem, in izgradnjo oz. obnovo okrog 5,8 kilometrov dolgega vodovodnega primarnega omrežja. Glavnina poteka od novega vodohrana do Dobrave in sicer v glavnem ob regionalni cesti, kar je mnogo bolje - prej je bilo omrežje bolj razpršeno, pove Zvonko Petelin, svetovalec za investicije, komunalne zadeve ter zaščito in reševanje na občini.

Kot pravi Petelin, bodo s HI zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo v nižinskem predelu občine ter izboljšali oskrbo v višinskih delih občine. Do sedaj so imeli odjemalci v nižinskih delih, npr. v Hrastuljah, nemalo težav s pritiskom vode, zdaj pa se bo tlak dvignil, pretok v cevovodu bo boljši, kar je zelo pomembno tudi za požarno vodo. V okviru HI so bila do sedaj opravljena vsa groba gradbena dela na vodohranu v Zloganju, januarja so se dela zaradi zime ustavila, v prihodnje, ko bodo temperature spet višje, pa se začenja fina obdelava in montaža opreme. Ravno tako se bodo kmalu pričela tudi dela na vodovodnem omrežju. Izvajalca sta podjetje CGP d.d. in Malcom d.o.o., rok za dokončanje del pa je 30. september.

Vrednost celotne investicije znaša dva milijona evrov, od katerega je 85 odstotkov upravičenih stroškov sofinanciranih, 15 odstotkov upravičenih stroškov, davek in neupravičeni stroški pa so breme občine, kar pomeni 372 tisoč evrov. Te imajo zagotovljene v proračunski blagajni za leto 2017 in 2018.

Kot pove Zvonko Petelin, so se vodne izgube v zadnjih letih zelo zmanjšale - z obnovo občinskih vodovodov so namreč za več kot polovico zmanjšali število okvar. A vseeno jih kar nekaj dela na tem področju še čaka. Vodooskrbo je potrebno izboljšati na območju Močvirja, Bučke, Stopnega, Radulj, kjer so cevi pod dimenzionirane in jih bo treba zamenjati za večje. Nekaj območij oz. zaselkov pa je tudi še brez javnega vodovoda, kot so npr. višinski del Vinjega vrha, Lepistan in Stara vina… »Gre predvsem za vinogradniška območja oz. zaselke, kjer pa se kot povsod ljudje tudi za stalno naseljujejo in želijo imeti vodovod. Verjetno jim bo občina to lahko prej omogočila, če bodo sodelovali tudi sami,« meni Petelin.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava