Caviar Biosistem: Strah pred smradom in onesnaženjem je odveč

15.3.2017 | 13:30

Odgovorni projektant za tehnologijo Ivan Hari (levo) in izvršni direktor Caviar Biosistema Tomaž Strgar

Odgovorni projektant za tehnologijo Ivan Hari (levo) in izvršni direktor Caviar Biosistema Tomaž Strgar

Draga Drobeža skrbi možnost prenosov virusnih okužb.

Draga Drobeža skrbi možnost prenosov virusnih okužb.

Albert Pavlič je spraševal o višini plač.

Albert Pavlič je spraševal o višini plač.

Šentjernej - Predstavniki družbe Caviar Biosistem so sinoči v Šentjerneju pripravili javno predstavitev svojih načrtov za postavitev tovarne za predelavo rib, ki naj bi do naslednje pomladi zrasla v industrijski coni Sejmišče.

Pobuda za predstavitev je padla na seji občinskega sveta, kjer je bilo kar nekaj pomislekov glede morebitnih negativnih vplivih na okolje, je uvodoma povedal šentjernejski župan Radko Luzar. Kot je dodal podjetnik Ivan Kralj, eden od štirih solastnikov družbe Caviar Biosistem, so na tako predstavitev z veseljem pristali, saj ne želijo, da ta med 5 in 6 milijonov evrov vredna naložba postane predmet gostilniških zgodbic in ugibanj.

Kot sta povedala projektanta za arhitekturo in tehnologijo, nameravajo obrat za predelavo rib zgraditi na vzhodnem robu industrijske cone. Poslopje bo dolgo 80 m, široko 35 in visoko 12 m. V njem bodo na dan izdelali med 6 in 7 ton klobasičarskih in konzervnih ribjih izdelkov, kar ga po slovenskih merilih uvršča med srednje velike živilsko-predelovalne obrate. Vhodna surovina bo meso zmrznjenih in zvečine tudi izkoščičenih rib, predvsem morskih iz ribogojnic v Grčiji in Španiji, nekaj pa bo tudi jesetra in lososa iz skandinavskih držav. V obratu bo delo dobilo med 60 in 80 ljudi.

Tako naj bi bila videti nova tovarna

Tako naj bi bila videti nova tovarna

Caviar Biosistem: Strah pred smradom in onesnaženjem je odveč

Šentjernejčane sta pri umestitvi predelovalnega obrata skrbela predvsem morebiten smrad in možnost onesnaženja vode. Kot je pojasnil Egon Batič iz podjetja Comteh, se bodo praktično vse dejavnosti odvijale znotraj obrata. Na dan bo nastajalo približno 100 m3 odpadne tehnološke vode, ki jo bodo odvajali na lastno čistilno napravo, od tam pa jo bodo očiščeno v skladu s predpisi speljali na komunalno čistilno napravo. Glede čiščenja zraka je povedal, da predpisov o emisiji neprijetnih vonjav v Sloveniji sicer ni, a se bodo lotili tudi tega, in sicer z napravo za trifazno mokro pranje zraka ter še dodatnim filtrom. »Izbrali smo preizkušene tehnologije, kakršne smo denimo že namestili v centralno čistilno napravo v novomeški Ločni in v čistilno napravo na Otočcu. Ta stoji vsega 300 metrov od Gradu Otočec in prepričani ste lahko, da tam ni nobenega neprijetnega vonja.«

Drago Drobež, ki ima v Gorenji Gomili manjšo ribogojnico, je opozoril, da pri lososu obstaja nevarnost uvoza rib okuženih z različnimi virusi, ki bi se nato lahko ob izpustu tehnološke vode prenesli tudi na tukaj živeče ribe. Projektant za tehnologijo Ivan Hari mu je odgovoril, da mora biti vsa surovina veterinarsko in sanitarno pregledana ter da je pri ribah majhna verjetnost, da bi se okužba pojavila zgolj pri posameznih primerkih, ampak da je, ko do nje pride, okužena cela ribogojnica, ki v tem primeru sploh ne more več poslovati. Vsa riba bo v obratu tudi termično obdelana, voda pa prečiščena, tako da je po njegovi oceni nevarnost za porečje Krke res neznatna oz. zgolj teoretična.

Družba Caviar Biosistem je bila ustanovljena aprila 2016, poleg Ivana Kralja, ki ga poznamo predvsem kot ustanovitelja Arexa, pa so njeni solastniki z enakimi četrtinskimi deleži  še trije državljani Rusije.

Udeležence predstavitve je zanimalo tudi kam namerava nova tovarna svoje izdelke prodajati. Izvršni direktor Caviar Biosistema Tomaž Strgar je povedal, da ciljajo predvsem na trge EU in ZDA, da je povpraševanje na trgu po tovrstnih izdelkih izrazito večje od ponudbe, in da imajo s kupci že zdaj sklenjene pogodbe za naslednjih deset let. »Oddelka za marketing sploh ne bomo imeli,« je bil samozavesten Strgar in dodal, da pričakujejo, da se bo naložba povrnila v 4,5 letih.

Na vprašane šentjernejskega svetnika Alberta Pavliča, ali bodo zaposlenim ponudili zgolj minimalne plače, je Strgar odgovoril, da o tem ne razmišljajo, ampak da bodo plače v obratu primerljive z regijskim povprečjem, kvečjemu višje, če se bo izkazalo, da bodo težko dobili delavce. Te bi sicer najraje našli v bližnji okolici. »Za nas bodo zanimivi predvsem živilski tehnologi in tehniki, ki pa jih ni, zato bomo veseli vsakega, ki se bo želel naučiti tega dela,« je povedal Strgar, ki obljublja tudi odgovoren odnos do okolja v smislu sponzorstev in podobno.

Besedilo in fotgrafije: B. Blaić

Galerija

Komentarji (20)

15.3.2017 1   (10)   (9)   OceniJanez 
Zanimivo kje so izbrali lokacijo. O uporabi vode, količinah, pa ni nobenega podatka. Tudi o vrstah in količini odpadkov ter ravnanjem z njimi nič. Če bi pa nekdo želel srednjo klavnico, bi pa vsi postavili kup okoljevarstvenih zahtev. Ocenjujem, da bo poraba vode velika, da bodo uporabljani tudi konzervansi in drugo. Pa bi le rad zvedel kakšen odvzem in izpust bo nastal, ter katere kemijske obremenitve so možne.
15.3.2017 1   (10)   (9)   OceniDober premislek 
Občani, ne nasedajte praznim obljubam! Najprej naj gospodje predstavijo neodvisno študijo vpliva na okolje in prebivalstvo in šele nato odločajte o omenjenem projektu. Tu nekaj že sedaj smrdi. V Grčiji nalovljene ribe bi bilo ceneje predelovat tam. V Grčiji je ribolov in predelava rib tisočletna tradicija, delovna sila pa cenejša kot pa v pretežno vinogradniškem, na pol industrijskem Šentjerneju brez vsake živilsko- predelovalne tradicije. Enako velja tudi za Španijo, ki ima prav tako tisočletne ribolovne izkušnje in stoletno tradicijo predelave vsakovrstnih rib! Zanimivo je tudi, da se je v začetku govorilo o pakirnici kaviarja, danes pa je govora o pakiranju zamrznjenih morskih rib. Kot je vsakemu cepcu jasno, pa je potrebno te zamrznjene ribice najprej termično obdelat in šele nato konzervirat. Pri obdelavi nastajajo tudi smrdljivi odpadki. Temu se ni mogoče izogniti. Zato malo previdnosti ni odveč. Ne gledat na vabo - nekaj deset slabo plačanih delovnih mest.
16.3.2017 1   (7)   (6)   OceniSosed 
Šentjernejčani ste najuspešnejša in najbolj gospodarsko razvita občina na Dolenjskem in Posavju pa še se razvijate, lahko ste zelo ponosni, kdor živi v Šentjerneju. Res užitek se je peljati skozi Šentjernej in opazovati vaš razvoj in napredek.Vsako delovno mesto je dobrodošlo, v tem primeru jih bo kar 100.
16.3.2017 2   (9)   (7)   Ocenivinogradnik 
Predelovanje zamrznjene crknjene ribe v Šentjerneju??? Smrdi, smrdi, zelo smrdi.....
16.3.2017–2   (4)   (6)   Oceniokoljevarstvenik 
Pričakujem, da bo Odbor za okolje in prostor poskrbel, da ne bo smradu in da ne bo kakšen kazastanski virus zašel v porečje Krke....
16.3.2017 5   (7)   (2)   Oceninimampojma 
Važnu je da vam gnuj ne smrdi.
16.3.2017—   (3)   (3)   OceniPR 
Če bi v Šentjerneju gradili tovarno štunfov z dnevno proizvodnjo sedem ton, bi bil PR za tovrstno dejavnost na predstavitvi takšne firme občutno manjši....
16.3.2017 2   (4)   (2)   Ocenidolenjc123 
noben si ne upa izjavit očitnega, gre se za pranje ruskega tajkunskega denarja pod vodstvom neustrašnega Kralja, trgovca z orožjem. Sosed, ki govori o neverjetnem gospodarskem uspehu Šentjerneja pa provocira. Občine v Sloveniji so kar isti šmoren, težko kdo v Sloveniji govori o neverjetnem uspehu kjerkoli.
16.3.2017 6   (6)   (0)   Ocenitrump 
Predlagam, da prvo konzervo te termično in s konzervansi obdelane ribje dobrote iz šentjernejske doline pošljemo g. Donaldu Trumpu. Morda bo tega bolj vesel, kot tiste pištole....
16.3.2017 4   (5)   (1)   Ocenipištola 
Komu držijo strici iz ozadja pištolo v hrbet? Bom, ne bom, bom, ne bom... Boš, ker moraš, cev imaš ves čas nastavljeno v hrbet. E moj, Radoslav....

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava