kultura

Cveto Šali z očetovimi pesmimi ob svetovnem dnevu poezije

21.3.2017 | 10:05 | Igor Vidmar

Cveto Šali skupaj s prijateljema Tomažem Koncilijo na kontrabasu in Bojanom Djordjevićem na tolkalih predstavil štiri uglasbene pesmi očeta Severina Šalija. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Kulturno društvo Severina Šalija je sinoči na predvečer svetovnega dne poezije v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu pripravilo prvi spoznavni večer, katerega osrednji del je bila glasbena predstavitev del pesnika Severina Šalija, ki jih je uglasbil njegov sin Cveto Šali, glasbenik, nekdanji kitarist legendarne novomeške rock skupine Rudolfovo, ki je še danes glasbeno zelo dejaven.

Skupaj s prijateljema Tomažem Koncilijo na kontrabasu in Bojanom Djordjevićem na tolkalih je članom društva predstavil štiri skladbe, ki jih je zložil na besedila očetovih pesmi.

Prvo pesem, Kje je odgovor, je našel objavljeno v reviji slovenskih izseljencev v Ameriki Prosveta. Drugo pesem, ki jo je Severin Šali poimenoval Popotniška, je  našel v družinskem arhivu, natipkano na list papirja in še neobjavljeno.

Naslednji dve, Mornar in Gorjanska bajka, sta bili bolj znani, saj ju je Severin Šali sinu dal, da ju uglasbi, še v času delovanja skupine Rudolfovo, ki ju je tudi redno izvajala, Gorjanska bajka, v kateri se je pesnik poigral s Trdinovo dediščino, pa je bila izdana tudi na mali plošči skupine Rudolfovo.

Od Slapa tišine do devete dežele

Novomeški pesnik Severin Šali se je rodil leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču kot nezakonski sin, zaradi česar je v rajnki Avstro-ogrski po običaju tistega časa dobil nenavadno ime. Osnovno šolo je končal v Nemški vasi pri Trebnjem, šolanje pa nadaljeval v gimnaziji v Varaždinu. Ključna za njegovo poklicno in življenjsko pot je bila zaposlitev v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer je leta 1938 začel kot prodajalec, a so hitro prepoznali njegov smisel za jezik in književnost, tako da je kmalu napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika.

Leta 1940 je prav pri Jugoslovanski knjigarni izdal svojo prvo pesniško zbirko Slap tišine. Med vojno je bil urednik Slovenčeve knjižnice, v tem času pa je izdal tudi pesniški zbirki Srečevanja s smrtjo 1943) in Spev rodni zemlji (1944) ter s tem prekršil kulturni molk, zaradi česar je po vojni za deset let ostal brez službe in brez objav svojih pesmi.

Preživljal se je kot prevajalec. Prevajal je iz ruščine, srbohrvaščine, francoščine, nemščine, poljščine, makedonščine in češčine in med drugim prevedel dela nobelovca Andrića, Bulgakova, Dostojevskega, Gorkega, Gogolja, Cervantesa, Šolohova in drugih velikanov svetovne književnosti. Leta 1956 je dobil službo pri založbi Mladinska knjiga, najprej kot lektor, od leta 1972 pa do upokojitve leta 1984 pa kot eden glavnih urednikov.

Pesniško je znova prišel v javnost z zbirko Pesem o začaranem poetu, ki jo je leta 1957 izdala novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca, čemur je sledil četrtstoletni pesniški post, saj je naslednjo zbirko, Pesek in zelenice, izdal šele leta 1982, tej pa so leta 1983 sledile pesmi za otroke Teče to in teče ono, leta 1985 Sijoče mračine in leto pred njegovo smrtjo še zbirka Pesnik na večerni poti, posthumno pa je Mladika leta 1995 izdala še drugo zbirko njegovih pesmi za otroke V deveto deželo.

Malo ga poznajo

Kot uvod v osrednji del večera, v katerem so po predstavitvi uglasbene poezije Severina Šalija Franci Koncilija, Rezka Povše in Suzana Krvavica brali Šalijeve pesmi, je predsednica slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine Jožica Jožef Beg ob ugotovitvi, da celo v Novem mestu le redki mladi poznajo pesnika Severina Šalija, saj se v njem ne učijo v šoli, predlagala, da da društvo Severina Šalija pobudo, da osnovne in srednje šole vsaj v lokalnem okolju dolenjske avtorje vključno s Severinom Šalijem umestijo v tisti del učnega programa, ki je prost, v katerega učitelj uvršča vsebine po lastnem izboru: "Edini dolenjski pesnik, o katerem se učijo v šoli, je Tone Pavček. Drugih dolenjskih pesnikov ni v literarnem kanonu. Severina Šalija ni v učbenikih niti ne v literarnih leksikonih, zato ga mladi ne morejo poznati," je dejala.

‹ nazaj