mladi dopisnik

V okviru projekta Erasmus+ obiskali Sicilijo

22.3.2017 | 14:05

Bagheria, Dolenjske Toplice - Osnovna šola Dolenjske Toplice je vključena v dvoletni mednarodni projekt Erasmus+, z naslovom Mlad podjeten Evropejec. V okviru projekta se učenci osmega in devetega razreda učijo podjetniških veščin.

Na šoli izvajamo več dejavnosti, ki so povezani s spoznavanjem podjetništva na teoretični in tudi praktični ravni. Izvedli smo predavanja na temo podjetništva in varčevanja, idejno smo zasnovali naše mini šolsko podjetje z imenom Sledi naravi (angleško Follow The Nature), oblikovali smo logo našega podjetja, izvedli anketo o potrebah lokalnega trga in začeli oblikovati poslovni načrt.

Kot že ime našega šolskega podjetja pove, sledimo naravi in želimo izkoristiti prednost našega zelenega in zdravega okolja. Zato že poteka delo na šolskem vrtu, vzgajamo sadike, izdelujemo naravna mila, kreme, pečemo medene piškote… Vse izdelke bomo na naših srečanjih z drugimi šolami tudi prodajali.

Cilj projekta je tudi izmenjava idej in izkušenj med partnerskimi šolami, kar bomo dosegli z medsebojnim obiskovanjem. V vsaki partnerski državi bomo izvedli srečanje učencev in učiteljev. V projekt so vključene poleg naše šole še osnovne šole iz Poljske, Grčije, Hrvaške in Italije.

V februarju smo se tako udeležili prve mobilnosti v mesto Bagherija, ki leži na severu Sicilije. Na mobilnost sva odšli dve učiteljici in štiri učenke devetega razreda. Program srečanja je vključeval spoznavanje njihovega šolskega sistema, kraja, kulture, podjetništva ter izmenjava idej. Vsaka šola je predstavila aktivnosti, ki jih je do zdaj že izvedla.

Ogledali smo si nekaj lokalnih znamenitosti in obiskali lokalne podjetnike. Učenke so bivale pri družinah italijanskih vrstnic. Tudi starši italijanskih učenk so se aktivno vključevali v projekt, pripravili so pogostitev s tipičnimi domačimi jedmi in poskrbeli za aktivno preživljanje prostega časa.

Cilj projekta je tudi izboljšati znanje angleščine in spodbujanje k aktivni komunikaciji, zato so se vsi udeleženci veliko družili in prisostvovali tudi pri pouku. Udeleženi učitelji smo lahko izmenjali izkušnje, spoznavali različnost šolskih sistemov ter pridobili širši vpogled v poučevalne prakse kolegov iz tujine.

Domov smo se vrnili polni vtisov. Predvsem je bila mobilnost zelo zanimiva izkušnja za učenke, ker so imele možnost spoznavati drugačno kulturo in se družiti z vrstniki iz različnih držav. Svoje doživetje sta zapisali udeleženki naše prve mobilnosti. Ema Fink je opisala tradicionalno sicilijansko hrano in Barbara Bučar svojo izkušnjo bivanja pri gostujoči družini ter o obisku šole.

                                                                 Rosana Dular in Helena A. Krajačič

Sicilijanska hrana

Sicilijanska hrana je zelo bogata. Meni so bile najbolj všeč sladice. Nam najbolj poznan je gelato oziroma sladoled. Slaščičarno s sladoledom vidiš na čisto vsakem koraku. Ena od možnosti je tudi, da ga dobiš v žemljici in ga poješ kot sendvič.

Cassata je sladica iz kremaste ricotte in biskvita prelitega z zelenim in belim marcipanom, okrašena pa je s kandiranim sadjem. Cannole je rahlo zapečeno pecivo, ki je polnjeno s kremo iz ricotte ter ovito v ocvrto testo. Ricotta je stranski proizvod pri izdelavi sira in jo uporabljajo za sladke in pikantne jedi. Kupite jo lahko svežo, pečeno ali soljeno in starano. Arancini so polnjene riževe kroglice prekrite z drobtinami in nato ocvrte. Na Siciliji imajo zelo radi tudi morsko hrano in testenine z morskimi sadeži. Tudi doma smo že poskusili kakšen njihov recept. Njami.

                                                                                          Ema Fink, 9.b

Bivanje pri družini in njihova šola

Gostujoče družine so bile do nas zelo prijazne. Na splošno smo dobile vtis, da so Italijani zelo prijazni. Vsaka od nas je bila pri svoji družini. Bilo je zelo zanimivo, saj smo spoznale njihovo življenje in vsakdan. Večina nas je imelo svojo sobo. Pri družini smo preživele večino časa, ko smo bile na Siciliji. Le dopoldneve smo preživele v šoli ali pa so nam pokazali znamenitosti svojega otoka.

Pri družinah smo imele tudi večino obrokov ali pa so nas peljali v restavracijo. Njihova hrana je odlična! Poleg tipičnih italijanskih jedi, kot so testenine in pica, smo pokusile tudi tipične sicilijanske jedi.

Živijo v veliki hiši, saj ima kar dve nadstropji, ki je zelo, zelo urejena v starinsko modernem stilu. Imajo tudi veliko okrasnih rastlin, umetnin ter različnih spominkov. V družini so štirje člani, mama Anna, oče Francesco, Alessandro in Alessia). Oče Francesco je zaposlen v banki, Anna pa je doma in zelo dobro kuha. Alessandro je star šest let in hodi v nižjo šolo. Alessia pa je stara štirinajst let in hodi v Scuola Secondaria G. Carducci Bagheria.

Njihova šola je precej drugačna od naše. Že sam njihov šolski sistem je drugačen. Najprej imajo nižjo šolo, ki traja pet let. Je, kot pri nas nižja stopnja. Potem imajo srednjo šolo, ki traja tri leta in je kot pri nas višja stopnja.

Šola, v katero hodi Alessia se pri njih imenuje srednja šola. Potem pa imajo še višjo šolo, ki traja pet let. Scuola Secondaria G. Carducci Bagheria je precej večja od naše. V njej so tri nadstropja, v vsakem pa vsaj devet oddelkov. V šoli nimajo jedilnice, imajo pa avtomate za hrano. Pouk začnejo ob 8.15, končajo pa ob 14. uri. Popoldne imajo v šoli še veliko drugih dejavnosti. V popoldanskem času se v šoli izvaja glasbena šola. V vsaki učilnici imajo računalnik in interaktivno tablo. Učilnice so zelo majhne, čeprav je v enem razredu veliko učencev. Učenci so vse dopoldne v eni učilnici, k njim pa prihajajo učitelji, za vsak predmet drugi. Vsi učitelji ne govorijo angleško, zato smo si pri pogovarjanju malce pomagali tudi z rokami.

                                                                                       Barbara Bučar, 9.a

‹ nazaj