posavje

»Zdaj lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka«

29.3.2017 | 09:25 | Besedilo in fotografije: Boris Blaić

Kostanjeviška šola – tako njen stari (na fotografiji) kot novi del – je nujno potrebna energetske obnove, ki pa je ne bo brez zadostne mere politične modrosti in odgovornosti.

Novi del šole

Tudi z ogrevanjem novega vrtca imajo težave.

Kostanjevica na Krki - Na OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki so to zimo pokurili 40.000 litrov kurilnega olja, pa so kljub temu težko zagotavljali ustrezno temperaturo prostorov. Šolski poslopji – starejše je iz leta 1906, mlajše pa iz leta 1982 – nimata nobene izolacije, okna so, čeprav so ves čas vzdrževana, dotrajana, senčil ni, strehe niso ustrezno izolirane.

V kurilnici imajo dva stara kotla, za pripravo tople sanitarne vode pa uporabljajo 3.000-litrski električni bojler, ki je največji porabnik električne energije na šoli. Radiatorji v nobenem prostoru niso opremljeni s termostatskimi ventili, za prezračevanje šolske jedilnice je vgrajen klimat, izdelan leta 1978, brez ustrezne rekuperacije. Telovadnico prezračujejo le z odvodnima ventilatorjema.

Vrtec Plavček, ki so ga šoli dozidali leta 2014, je ogrevan in hlajen s toplotno črpalko, ki je vezana na vodno vrtino, globoko 20 metrov. A tudi oskrba z vrtinsko vodo ne deluje optimalno, saj prihaja do zamuljenja vrtine. To je povezano z velikimi stroški čiščenja, za ogrevanje pa še vedno uporabljajo potratno šolsko centralno kurjavo.

Projekt pripravljen

Tako nam klavrno energetsko stanje kostanjeviške šole opiše ravnateljica Melita Skušek. Šolski poslopji sta bili nazadnje obnovljeni leta 1982, v zadnjih 15 letih pa je bila zamenjana samo streha na novem delu in deloma streha na starem delu šole. Energetska sanacija bi bila torej nujna in v resnici je projekt že pripravljen.

V vrtcu za ogrevanje in hlajenje namesto uporabe podtalnice predvidevajo vgradnjo geosond, v šoli je predvidena vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda, za dodatno ogrevanje in pripravo sanitarne vode pa vgradnja plinske peči. Poleg tega bi izolirali podstrešje in ravno streho na stari šoli ter zamenjali kupole na obeh poslopjih s strešnimi okni.

Novi del šole naj bi dobil nov izolacijski ovoj, debel 16 cm, zamenjali bi vsa okna in zunanja vrata, glavna vhodna vrata na starem delu šole pa bi restavrirali. Dodali bi tudi notranji vetrolov iz kaljenega stekla.

Jedilnico in telovadnico bi opremili s sodobnima in zmogljivima prezračevalnima klimatskima napravama, na radiatorje pa bi namestili termostatske ventile. Na šolski stavbi bi uredili tudi nove strelovode, obnovili bi ožjo okolico šole, v načrtu pa je še izolacija in zamenjava strehe na starem delu šole, ki sicer ni upravičen strošek energetske sanacije.

Vse to bi stalo 1,32 milijona evrov. Občina bi prispevala nekaj več kot 260.000 evrov, 40 odst. upravičenih stroškov bi dobili iz evropskih in državnih virov, preostanek pa bi po sklenjeni pogodbi o energetskem upravljanju zagotovil zasebni partner.

Nič brez proračuna

»O energetski prenovi govorimo že nekaj let, od takrat, ko je bila možnost sofinanciranja iz evropskih virov še več kot 80-odst. Danes ob zgolj 40-odst. udeležbi EU in države občina brez zasebnega partnerja takšne investicije sploh ne more izpeljati. V resnici lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka,« pravi Skuškova, sicer tudi članica kostanjeviškega občinskega sveta, ki je že več kot leto dni v popolni politični blokadi. Občina tako lani sploh ni imela proračuna in tudi letos ga nima. Ta pa je, potrdi Skuškova, pogoj za izvedbo naložbe.

»Mislim, da imamo pri obnovi šole vso podporo – tako staršev kot sveta šole in lokalne politike. Seveda pa obstajajo tudi različni politični pogledi na to, ali je pravi čas ali zadnji čas za takšno investicijo. Načeloma podpora obstaja, a za realizacijo potrebujemo tako podporo občinske uprave kot župana in vsaj šest glasov svetnikov. Situacija je izjemno resna, mislim, da se do zdaj kaj podobnega ni zgodilo še v nobeni slovenski občini. Vsi skupaj bi morali razumeti, da je rešitev samo v dogovoru. Nič nam ne pomaga, če bo državni zbor razrešil občinski svet ali župana ali oba, izgubili bomo vsi. Mislim, da smo v zadnjem mesecu na dobri poti, da končno stopimo skupaj in desetletnico delovanja občine sklenemo z enotnostjo in velikim projektom. Naši občani in Kostanjevica na Krki si to zaslužijo. Če pa nam v naslednjih desetih dneh ne bo uspelo narediti nobenega premika, pa je čas, da svoje povedo tudi občani – oni so nam zaupali vodenje in upravljanje občine in oni so tisti, ki smo jim odgovorni, in tisti, ki nas morajo strezniti,« razmišlja Skuškova.

Članek je bil 23. marca objavljen v Dolenjskem listu

‹ nazaj