gospodarstvo

Gorivo bodo premikali Američani

30.3.2017 | 08:30 | B. Blaić

Bazen z izrabljenim gorivom bodo začeli kmalu prazniti, a bo v uporabi ostal ves čas obratovanja elektrarne, saj bodo vanj odlagali nove elemente. Dokončno naj bi ga izpraznili v nekaj letih po koncu življenjske dobe elektrarne. (Vir fotografije: NEK)

Izrabljeno jedrsko gorivo bodo prestavili v zabojnike, ki za odvajanje zaostale toplote ne potrebujejo posebnih naprav. (Vir: NEK)

Krško - Nuklearna elektrarna krško (NEK) je v začetku marca z ameriško družbo Holtec podpisala 68,3 milijona evrov vredno pogodbo za prehod na suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva.

Izrabljeno gorivo trenutno hranijo v posebnem bazenu v tehnološkem delu elektrarne. Ta za odvajanje zaostale toplote iz gorivnih palic potrebuje toplotni izmenjevalnik in črpalke, kar se je v fukušimski jedrski nesreči izkazalo za slabost, saj sistem za odvajanje toplote več dni ni deloval. Voda je zato povrela, radioaktivne snovi pa so začele uhajati. Suho skladiščenje je zaradi svoje pasivnosti – za delovanje ni potreben noben energent ali delujoča naprava – varnostna nadgradnja in uveljavljena praksa v mednarodnem okolju, poudarjajo v NEK.

Polovico bazena do 2020

Pogodba s Holtecom vključuje projektiranje in gradnjo skladiščne zgradbe, dobavo posebnih kovinsko-betonskih zabojnikov za izrabljene elemente in prestavitev izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišče. V pogodbeni znesek sta vključeni dve fazi projekta. V prvi, končana bo predvidoma do konca leta 2020, bodo skladišče zgradili, nato pa vanj prestavili 16 zabojnikov, ki jih bodo pred tem napolnili s 592 izrabljenimi gorivnimi elementi iz bazena. V drugi fazi, predvidoma bo končana do leta 2028, je načrtovana dobava dodatnih 16 zabojnikov, v katere bodo prav tako prestavili 592 izrabljenih gorivnih elementov.

Trenutno je v bazenu za izrabljeno gorivo 1.209 gorivnih elementov, skupno število razpoložljivih mest pa je 1.694, kar bi zadoščalo za sprva načrtovano življenjsko dobo elektrarne do leta 2023. A ker so obratovalno dobo elektrarne podaljšali do leta 2043, na agenciji za radioaktivne odpadke ocenjujejo, da bo NEK do takrat skupno porabil 2.281 gorivnih elementov.

Stoletna začasna rešitev

Kot pravijo v NEK, bo zgradba za suho skladiščenje zgrajena poleg obstoječih objektov na območju tehnološkega dela elektrarne, na njegovi zahodni strani. Skladišče bo nadzemno. Zabojniki bodo privijačeni v ploščo zgradbe, ki bo zabojnike ščitila pred vremenskimi vplivi.

Jekleni zabojnik ima na sredini košaro za izrabljeno gorivo, v kateri je prostora za 37 izrabljenih gorivnih elementov. V zabojniku je helijeva atmosfera in je nepropustno zaprt z dvojnim pokrovom ter vstavljen v betonsko oblogo, ki je debela od 40 do 60 centimetrov ter predstavlja mehansko in radiološko zaščito. Na dnu betonske zaščite so reže, skozi katere prihaja zrak, ki ob dviganju skozi prostor med zabojnikom in betonsko oblogo odvaja zaostalo toploto. Vpliv na okolico bo zaradi novega skladišča minimalen, največja dovoljena letna doza sevanja NEK pa se na ta račun ne bo spreminjala.

Suho skladišče za izrabljeno gorivo je projektirano za obdobje 100 let, a je kljub dolgi dobi še vedno zgolj začasna rešitev. Sevanje izrabljenega goriva namreč v primeru, če ga ponovno predelamo v gorivo, na raven naravnega ozadja pade v nekaj 10 tisoč letih, medtem ko ostane neposredno odloženo gorivo radioaktivno še milijon let.

‹ nazaj