kočevsko-ribniško

Osrednja dolenjska prireditev ob svetovnem dnevu Romov

6.4.2017 | 18:30 | M. L.-S.

Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora MiIan Brglez. (Foto: M. L.-S.)

Ob svetovnem dnevu Romov je osrednja prireditev Romov na Dolenjskem potekla v Kočevju. (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - Ob včerajšnjem svetovnem dnevu Romov je v dvorani Kulturnega centra Kočevje potekala osrednja dolenjska prireditev. Prireditev, ki jo je pripravila Zveza Romov za Dolenjsko, je bila v znamenju romske glasbe, plesa in nagovorov gostov, med katerimi sta bila tudi župan občine Kočevje Vladimir Prebilič in predsednik Sveta romske skupnosti Slovenije Jožek Horvat Muc, slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez.

“Romi širom sveta v teh dneh praznujete svoj dan, svetovni dan Romov, ki je, tako kot se za vsak praznik spodobi, namenjen veselju in praznovanju. Zagotovo pa je ta dan tudi priložnost, da se glasno in jasno opozori na še vedno pretežno negativno dojemanje Romov: na diskriminacijo, stereotipiziranje, na pomanjkanje medkulturnega dialoga, na antiromski rasizem. Zato je še toliko bolj pomembno, da se na tovrstne dneve, na takšen ali drugačen način ne le spomnimo, ampak jih predvsem izkoristimo, kot tisto dragoceno priložnost, da se romsko kulturo, jezik, običaje in tradicijo približa večinskemu prebivalstvu. S tem bomo namreč največ pripomogli k izkoreninjanju negativnih predstav, iz katerih se napajata sovražnost in zavračanje. Ob tem pa si iskreno želim, da bi bil praznik, četudi na področju romske problematike stanje, žal, ni rožnato, namenjen tudi optimističnemu pogledu v prihodnost,« je v uvodu svojega nagovora dejal Brglez.

Kot je povedal, so Romi na Slovenskem prisotni že več kot 500 let. »Najstarejši pisan vir prihod prednikov Romov na naše ozemlje umešča že v leto 1387,« je povedal in dodal, da pa kljub temu romska skupnost na številnih področjih še vedno ni postala enakopraven subjekt slovenske družbe. Kot je povedal, je romska skupnost pri nas svoje mesto dobila v ustavi, in sicer v njenem 65. členu, njen položaj pa ureja zakonodajni okvir, ki določa pravice in položaj romske skupnosti, kljub zavedanju obsega in pomembnosti romske problematike pa se, kot je dejal in kot sta to v svojih nagovorih že pred njim omenila predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič in kočevski župan Vladimir Prebilič, to področje v praksi le počasi in s težavo spreminja.

»Prizadevanj za izboljšanje tako položaja romske skupnosti kot tudi sobivanja s krajani v mešanih lokalnih skupnostih je bilo v 25 letih precej, to moramo priznati. A napredek, ki se sicer postopno vendarle dogaja, je prepočasen,« je dejal. Poudaril je, da je vse, kar sicer še vedno potrebujemo, le še odločenost in volja, da se razreši ključne in najbolj pereče probleme, med katerimi izstopajo predvsem nemogoče, nedostojne in človeka nevredne bivanjske razmere, vključno z dostopom do pitne vode, da se na temelju nediskriminacije Romom in Rominjam omogoči dostop do izobraževanja in zaposlitve, da se zagotovi dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in okrepi dialog in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, zlasti s tistimi, kjer Romi živijo. »Slednje je in bo verjetno eden trših orehov. A izkušnje po Sloveniji kažejo, da to ni neizvedljivo, da ni utopično,” je dejal in dodal: “Potrebnega je le nekaj posluha lokalnih oblasti, pa veliko volje, odprtosti ter obojestranske pripravljenosti – torej tako večinskega prebivalstva kot, morda še bolj ključno, tudi Romov samih, ki se, kot je nedavno opozoril gospod Rudaš, preveč »zapirajo v svoj svet, v svoj način življenja, ne komunicirajo z neromskimi sosedi, ne vidijo smisla pošiljati otrok v vrtce in šole. In ker se tudi okoliški sosedje zapirajo vase in ne vzpostavljajo pristnih povezav, rastejo med njimi novi in novi zidovi, nove meje.« Dodal je, da pa je politika oziroma država tista, ki mora razrešiti vprašanja pristojnosti in v tem okviru zagotoviti ustrezna sistemska finančna sredstva.

Tudi v letošnjem letu se, kot je povedal, nadaljujejo vladne aktivnosti za pripravo novele Zakona o romski skupnosti, s katero bi romski skupnosti omogočili potreben napredek. »V postopku je trenutno sicer že vložen predlog novele, ki ga je pripravila skupina poslank in poslancev, v zaključni fazi priprave pa je tudi nov Nacionalni program ukrepov za Rome za naslednje obdobje,« je povedal. Izrazil je upanje, da bodo tokrat skupaj in ob tesnem sodelovanju države, lokalnih skupnosti, neromskega prebivalstva ter predvsem tudi Romov in Rominj vendarle uspeli napraviti velik korak naprej, morda celo preboj in sicer preboj v smeri infrastrukturne urejenosti, legalizacije in boljših bivalnih pogojev. Ti namreč, kot je dejal, pomembno večajo možnosti za višjo izobraženost, ta pa zaposljivost Romov in njihovo vključenost ter posledično enakopravnost in sožitje.

‹ nazaj