gospodarstvo

Sadjarji in čebelarji zaradi pozebe ob večino pridelka

24.4.2017 | 20:00 | B. B.

Češenj letos ne bo

Foto: J. Sinur

Ljubljana, Krško, Novo mesto - Natančnih podatkov o višini škode zaradi petkove pozebe, že druge v zadnjih dveh letih, slovenski sadjarji še nimajo, je pa predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič danes dejal, da so razmere v sadjarstvu "porazne" in da bo slovenskega sadja letos zelo malo.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dodal direktor krškega podjetja Evrosad ter podpredsednik zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Boštjan Kozole, je verjetno poškodovanega 90 ali več odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni škodo v višini med 50 in 60 milijoni evrov tržne vrednosti sadja.

Kot je opozoril Veberič, so številni rastlinski plodiči na prvi pogled nepoškodovani, a se bodo čez približno dva tedna posušili. To dokazuje črna notranjost, ki jo lahko vidimo, če plodič prerežemo. Pojasnil je, da je tako velika škoda tudi posledica neobičajno zgodnjega cvetenja dreves in grmov.

Kozole je dodal, da se številni sadjarji še vedno soočajo s posledicami lanske pozebe, zato je pozval tudi k sistemski ureditvi zavarovanja. Za to se po njegovih besedah mnogi pridelovalci ne odločajo, ker so subvencije zavarovalnih premij nižje kot včasih, njihovo plačilo pa tudi sicer otežuje splošno zaostreno poslovno okolje.

Oroševanje bi pomagalo

Letošnja pozeba je že druga zapored v dveh letih, zato številni sadjarji menijo, da je treba proti njenim posledicam že vnaprej ukrepati s sistemskimi rešitvami. Predlagajo namestitev oroševalnih sistemov, ki z zamrzovanjem ustvarijo izolativni ovoj. Težavo predstavljajo birokratski zapleti pri pridobivanju evropskih sredstev za njihovo namestitev.

"Nikjer ne pomnijo tako hude pozebe dve leti zapored. Ni več mogoče trditi, da gre za slučajni vremenski pojav, do katerega pride vsakih sto let," opozarja Kozole.

S tem se po njegovih besedah strinjajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s predstavniki katerega so že stopili v stik. V zbornici so jim predlagali sistemsko rešitev v obliki oroševalno-namakalnih sistemov, ki so se po Kozoletovih besedah v tujini izkazali za zelo učinkovite.

Gre za sistem cevi v sadovnjakih oziroma vinogradih, prek katerih pred napovedano pozebo začnejo pršiti vodo po drevju. Ta začne zaradi nizkih temperatur na njem zmrzovati ter tako veje in liste obda z ledom. Ta učinkuje izolativno, zato temperature, nižje od okoli nič stopinj Celzija, do občutljivih delov rastlin ne prodrejo.

Kot je pojasnil Kozole, bi lahko velik del sredstev za postavitev takšnih sistemov pridobili iz evropskih virov, a je treba v tem primeru spremeniti nacionalni program razvoja podeželja, ki oroševalnih sistemov ne predvideva. To prinaša velike birokratske ovire, je poudaril. Prepričan pa je, da slovensko sadjarstvo brez tovrstnih ukrepov ne more preživeti.

Na ministrstvu predlog po Kozoletovih besedah sicer podpirajo in ga bodo poskušali takoj uresničiti. Nacionalni program bi po predlogu spremenili tako, "da se maksimalno prilagodi v smislu investicij v infrastrukturne objekte namakalno-oroševalnih sistemov".

Strošek postavitve oroševalnih sistemov po Kozoletovih ocenah sicer znaša med 8000 in 10.000 evrov na hektar, k temu pa je treba prišteti še strošek zagotavljanja vodnega vira. Vode je v Sloveniji v večini delov leta dovolj, poleg tega pa se velika večina tako porabljene vode vrača v podtalnico, je izpostavil.

Obupani tudi čebelarji

Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča letos paše za čebele ne bo. Ker je tretjina slovenskega medu akacijevega, čebelarji tako pričakujejo za tretjino manj pridelka. Na KGZS bodo podatke o škodi zaradi pozebe predvidoma zbrali do srede.

Kot je za STA pojasnil Noč, bo akaciji še dodatno škodovalo hladno vreme v času njenega cvetenja, zato škodo pričakujejo tudi tam, kjer pozeba ni bila usodna. Končna škoda bo odvisna od vpliva pozebe na preostalo pašo, kar pa je po njegovih besedah trenutno še nemogoče oceniti.

Ob tem je Noč opozoril, da hladno vreme negativno vpliva tudi na čebele. Čebelarje je tako pozval, naj zanje ustrezno poskrbijo. "Čebele v hladnih razmerah veliko porabijo zase in lahko ostanejo tudi brez hrane. Čebelar mora biti pozoren, da ne bo na koncu poleg paše izgubil tudi čebele," je izpostavil.

‹ nazaj