gospodarstvo

FOTO: V Šentjerneju o slovenskem vinogradništvu in vinarstvu

12.5.2017 | 16:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Minister in ostali na novinarski konferenci.

Šentjernej - Danes v Šentjerneju že od jutranjih ur poteka 5. slovenski vinogradniško-vinarski kongres Slovenije,  ki bo pripomogel k promociji slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinske kulture. Organizatorji osrednjega slovenskega vinogradniško-vinarskega dogodka so Kmetijski inštitut Slovenije, pristojno ministrstvo in Kmetijsko gozdarski zavod iz Novega mesta.

Za kulturni program so poskrbeli šentjernejski osnovnošolci, plesalci folklorne skupine Šentlora, in pevci ter Stane Švalj in Jernej Martinčič.

Zbrane je pozdravil gostitelj, župan Občine Šentjernej Radko Luzar, vesel, da so se strokovnjaki, pridelovalci, ocenjevalci in drugi s področja vinarstva in vinogradništva zbrali prav pri njih. V šentjernejski občini letno pridelajo več kot milijon litrov vina, največ seveda cvička. »Ponosni smo, da imamo po 25 letih letos kralja cvička, to je Gregor Štemberger, ki je postal tudi protokolarno županovo vino. Okusili ga boste lahko zvečer,« je dejal zbranim.

VELIKO IZZIVOV

Minister Židan.

Kot je na uvodnem delu dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, je ta kongres ravno ob pravem času - po skoraj petih letih od zadnjega je izzivov več kot dovolj. Povezani so s trsnim izborom, uvajanjem t. i. tolerantnih sort, pridelavo vina z geografskim poreklom, z uvajanjem novih, tržno zanimivih vin in tudi s problemom pozebe, ki smo jo Slovenci deležni že dve leti zapored.

Slednja je bila še hujša od prve. Glede letošnje pozebe je minister povedal, da je vlada na podlagi zadnje ocene Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na predlog kmetijskega in ministrstva za obrambo včeraj sprejela sklep o popisu škode, ki bo omogočil izvajanje vrste ukrepov v okviru načrtovanega interventnega zakona. Opozoril je, da je vinogradništvo glede na sadjarstvo, pri katerem so na voljo določeni zaščitni ukrepi proti pozebi, v podrejenem položaju. Zanj bo tako potrebno tehnološko prilagajanje za okrepitev trt, hkrati pa razmislek o pravih legah in grozdnih sortah. Preostali ukrepi bodo usmerjeni v okrepitev kakovosti slovenskih vin in doseganje višjih cen zanje, tako da bi te pokrile tudi strošek zavarovanja. Lani naj bi bil trend zavarovanj dober in upa, da bo tako še naprej.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša in Jože Simončič, direktor KZS - Zavoda Novo mesto.

ŠKODA POZEBE LETOS VEČJA

Jože Simončič, direktor novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda, je spregovoril o posledicah pozebe v vinorodni deželi Posavje, ki je gostiteljica kongresa. Škoda v vinogradih je bila letos bistveno večja od lanske. Najbolj so bili na udaru predvsem nižinski vinogradi, skupno škodo pa ocenjujejo na 30 do 35 odstotkov. Glede na okoljske spremembe s pozebami v zadnjih letih Simončič meni, da bodo morali vinogradniki bolje razmisliti o pravih legah, sajenju pravih grozdnih sort in o drugačnem gospodarjenju s tlemi.

Minister Židan je kot ostali govorniki na kongresu menil, da se Slovenija po pridelanih količinah vina sicer ne more primerjati z vinarskimi velesilami, »se pa lahko postavimo ob bok z najboljšo vrhunsko kakovostjo, kar med drugim dokazujejo številna priznanja na evropskih in svetovnih ocenjevanjih. Vinarstvo mora ostati pomembna kmetijska panoga,« je poudaril, enakega mnenja pa je tudi dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, ki svetlo prihodnost za vinarstvo vidi, če bomo skrbeli za znanje, organiziranost panoge in čim boljše sodelovanje vseh vpletenih.

Zbrani so bili počaščeni, da se je kongresa udeležil tudi gosti iz Evropske komisije, vodja enote za vino Joao Onofre (na desni v drugi vrsti), ki je bil tudi med predavatelji.

»Prav je, da je del kongresa namenjen tudi evropski in slovenski zakonodaji, organiziranju ter promociji in trženju, saj nam je znano, da naše vinogradništvo in vinarstvo zaradi številnih objektivnih dejavnikov težko konkurira vinarsko razvitejšim državam v Evropi kot širše.« Kot je bilo slišati iz ust ministra Židana, se Slovenija s svojimi vini uspešno širi na kitajski trg.

Po strokovnem delu bodo proti večeru pripravili še prireditev Vina in kulinarika vinorodne dežele Posavje - pričela se bo ob 19. uri v velikem šotoru pri Kulturnem centru Primoža Trubarja -  na kateri bodo skupaj s pridelovalci in tudi v obliki pokušine predstavili 80 dolenjskih, belokranjskih in bizeljsko-sremiških vin.

VERTOVČEVA NAGRADA TUDI MALJEVIČU

Nagrajenca Friderik Vodopivec (na levi) in Jože Maljevič (na desni)  v družbi ministra Židana.

Na kongresu je Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije podelilo dvoje najvišjih priznanj za strokovno delo v vinogradništvo in vinarstvu in sicer Vertovčevih nagrad.

Plaketo Matije Vertovca za življenjsko delo na področju vinogradništva je prejel Belokranjec Jože Maljevič, ki je deloval v Kmetijski zadrugi Metlika, nato na Kmetijskem zavodu Ljubljana in nato vse do upokojitve leta 2009  kot specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto.  Ukvarjal se je s proučevanjem in selekcijo lokalnih, avtohtonih sort žlahtne vinske trte, spremljal in razvijal je učinkovite prakse v vinogradništvu in trsničarstvu ter se podajal tudi na raziskovalno področje. Zaslužen je za številne zapise v publikacijah, s katerimi je opominjal na pomen vinogradništva oz. vinske trte za slovenski narod. Dolga leta je Maljevič tudi aktivni član strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije.

Plaketo Matije Vertovca za življenjsko delo na področju vinarstva je prejel dr. Friderik Vodopivec s Primorske, dolga leta zaposlen kot enolog v kleti Vinakras Sežana, nato pa je do upokojitve leta 2004 delal na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kot strokovnjak v enologiji je napisal več knjige.

‹ nazaj