Plastika v vodi in naši okolici

21.5.2017 | 10:55

Plastika v vodi in naši okolici

Birčna vas - Učenci 3. razreda OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas, so se vključili v nacionalni likovno – literarni in raziskovalni natečaj Vodni detektiv, ki ga je razpisal Institut za celostni razvoj in okolje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Naslov letošnjega natečaja je »Mikroplastika«.

Delo v okviru raziskovalne naloge je potekalo na različnih področjih. Začeli smo s preverjanjem predznanja učencev, jih seznanjali z aktualno problematiko v okolju in spodbujali k razmišljanju in dejanjem za ohranjanjem čistega okolja in zmanjšanja uporabe plastike. Učenci so bili aktivni pri raziskovanju svoje okolice, pripravi in izvedbi poskusa, izdelavi uporabnih predmetov iz plastične embalaže, pisanju zgodb in ustvarjanju skupinskega likovnega izdelka.

Učenci so ugotavljali: kaj je v učilnici narejeno iz plastike, prednosti in slabosti uporabe plastike, vpliv plastike na okolje, kako zmanjšati uporabo plastike, kako plastično embalažo spremeniti v nove uporabne izdelke. Naredili smo poskus o razpadanje snovi v vodi. Ugotovili smo, da je okoli nas veliko plastičnih stvari. Zanimalo nas je, kaj se s plastiko dogaja v vodi. Primerjali smo razpadanje različnih snovi v vodi in to primerjali z razpadanjem plastike.

Prebrali smo več člankov in si na svetovnem spletu ogledali nekaj videoposnetkov na izbrano temo. Izvedeli smo, da plastični odpadki v resnici nikoli ne razpadejo, pač pa se lahko znajdejo celo med našo hrano. Naučili smo se, da »mikroplastika« pravimo delcem plastike, ki so manjši od 5 milimetrov. Močno nas je presenetil podatek, da imamo danes na našem planetu že pet otokov smeti na morju, da je količina mikroplastike v slovenskem morju visoka, da je reka Ljubljanica celo bolj onesnažena z mikroplastiko kot Blejsko jezero.

Problem se začne že pri velikih plastičnih odpadkih, saj se v njih zapletajo živali. Podobne težave povzroča tudi mikroplastika, ki jo živali nehote zaužijejo med hranjenjem. Iz plastike pa se sproščajo še razne škodljive snovi, ki so bile dodane plastiki za izboljšanje njenih lastnosti.

Ustvarili smo več zgodb, pesmi in haiku-jev, v katerih smo opisali težave morskih živali zaradi prevelikih količin plastike v morju, opevali lepoto narave in opozarjali na pomen ohranitve čistega okolja.

Razmišljali smo, kako bi lahko sami pripomogli k manjšemu onesnaževanju s plastičnimi odpadki. Spomnili smo se, da bi lahko za nakupe v trgovini uporabljali vrečke iz blaga. K sodelovanju smo povabili tudi starše in jih vprašali o pripravljenosti uporabe vrečke iz blaga.

Učenci so veseli in ponosni, ker bodo zmanjšali nakup in odpadek plastičnih vrečk. Večkrat bodo uporabili stekleno stekleničko za pitje vode ali stekleničko za vodo, ki je narejena iz materiala, ki ne škoduje zdravju.

Na televiziji smo opazili prispevek o čistilomatu. V Vrhniki so postavili nov čistilomat - avtomat za točenje čistil. Kupci pridejo s svojimi steklenicami in si sami natočijo čistila (za pomivanje posode, pranje perila, umivanje rok …) Nakup takega avtomata predlagamo tudi županu našega mesta. Tako bomo vsi ljudje skupaj preprečili napoved, da bo leta 2050 v morju več plastike kot rib.

Raziskovalno delo je bilo učencem všeč. Radi so bili raziskovalci in detektivi, ker so uporabljali različne zanimive pripomočke.

Zbrano gradivo, slike in svoja razmišljanja so predstavili učencem podružnice. Ugotovili so, da smo za ohranjanje čistega in zdravega okolja odgovorni vsi prebivalci našega planeta.

Kaj smo delali učenci – detektivi?

Delo v projektu Vodni detektiv je bilo zelo raznoliko. Najprej nas je učiteljica razdelila v skupine. Zanimalo jo je, kaj vemo o plastiki, preden začnemo z raziskovanjem. Razdelila nam je liste, na katerih so bila vprašanja o plastiki. Iskali smo stvari iz plastike po naši učilnici, pogovarjali smo se, kako plastika deluje na okolje in kako lahko zmanjšamo uporabo plastike. Odgovore smo zapisali na liste.

Za domače delo smo dobili učni list. Doma smo morali poiskati stvari iz plastike v naši kuhinji in sobi ter narediti uporabni izdelek iz odpadne plastike, da bomo tako zmanjšali odpadno embalažo. Izdelke smo kasneje razstavili v učilnici in jih predstavili tudi ostalim učencem.

Pri slovenščini nam je učiteljica prinesla časopisni članek o mikroplastiki. V njem smo izvedeli, da po svetu nastajajo veliki otoki smeti, ki onesnažujejo okolje. Če ne bomo očiščevali okolja, bodo nastale še večje količine snovi.

Ogledali smo si nekaj posnetkov na računalniku. Razmišljali smo, kako bi bilo plastičnih odpadkov čim manj. Odločili smo se za uporabo vrečk iz blaga.

Pri dodatnem pouku smo naredili poskus. V lončke smo natočili vodo in vanje dali različne stvari: kovinsko sponko, lepilni trak, kredo, plastični zamašek, papirnato brisačko, papir, rastlino in karton. Razmišljali smo, kaj se bo z njimi zgodilo. Stvari smo 14 dni pustili v vodi in opazovali spremembe. Nato smo predmete pustili v vodi še en teden, da so bile spremembe še bolj opazne. Rezultate smo zapisali in predstavili še ostalim.

Po vseh opravljenih dejavnosti smo se lotili tudi ustvarjanja. Napisali smo zgodbe in pesmi o mikroplastiki, pri likovni umetnosti pa smo izdelali skupinski izdelek - Čisti ocean brez plastike in drugih smeti.

                                                               Nina Gril, Julija Šušteršič, 3. r.

Plastika okoli nas

Detektivsko delo smo opravljali v šoli in doma. V šoli smo preiskali učilnico, doma pa kuhinjo in svojo sobo. Ugotovili smo, da je zelo veliko stvari iz plastike.

V učilnici smo po skupinah najpogosteje opazili naslednje predmete iz plastike: kozarčki, škatla za kocke in kocke, koš za smeti, stojalo za lepilni trak.

V kuhinji je največ plastičnih posod, krožnikov in ročajev (za nože, ponve in druge pripomočke).

V naših sobah pa so plastične stvari zelo različne. Najpogostejši odgovori so bili: kuhinja za punčke, škatla za igrače, vtičnica, namizna lučka, okno, Lego kocke.

Vse stvari smo za vsak prostor posebej zapisali v obliki miselnih vzorcev.

                                           Loti Bele, Nejc Bregar in Lara Hutevec, 3. r.

Učenci 3. razreda, učiteljici Vida Šter in Barbara Vidic

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava