Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
torek, 23. april 2024
18:00 Literarno-glasbeni večer s Ksenijo Medved in Matejem Krajncem, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
18:00 Predstava: Čarodej Sam Sebastian - Knjige velikanke, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Rebeka Dremelj: Jamska ženska, KCPT Šentjernej
19:00 Brez filtra z Anušo - Ana Petrič, ArtCaffe KCJT Novo mesto
sreda, 24. april 2024
08:00 Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, KD Mokronog
VečBela krajina
torek, 23. april 2024
18:00 Predavanje ''Trajnostno vinogradništvo'', ZIK Črnomelj
18:00 Predavanje: Demenca - od zavedanja k ukrepanju, večnamenski prostor Cerovec pri Črešnjevcu
18:00 Večer iger in pice za mlade, MC Metlika
19:00 Noč knjige – predstavitev pesniških zbirk Mladena Babiča, Ljudska knjižnica Metlika
sreda, 24. april 2024
19:00 Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna (pogovor z režiserko Majo Weiss), KD Črnomelj
VečPosavje
torek, 23. april 2024
18:00 Plesna predstava Iz/najdena, KD Krško
18:00 Slovesnost v počastitev krvodajalstva v sevniški občini, Kulturna dvorana Sevnica
sreda, 24. april 2024
17:00 - 20:00 Keramična delavnica, VGC Brežice
četrtek, 25. april 2024
18:00 Sanjski muzikal Polna luna, KD Krško
petek, 26. april 2024
17:00 Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave likovnih del 34. otroškega likovnega extempora, OŠ Kostanjevica na Krki
Več30.5.2017 | 10:00
ZAKLJUČENO ZA ŠOLE IN DOPOLDANSKI IZVEN - 9 €
ponedeljek in torek, 29. in 30. 5., ob 10.00 in 12.00
Režiserka: Eva Nina Lampič
Igrajo: Anja Drnovšek k. g., Jernej Gašperin, Gašper Tič, Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Mojca Funkl, Janez Starina, Gregor Gruden
SAMORASTNIKI – BILO JE NEKOČ V SLOVENIJI.
Foto: Marjan Mutić
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Samorastnike (1937) lahko kot eno najbolj prepoznavnih Vorančevih novel mirno uvrstimo med literaturo, ki je postala del kolektivnega spomina Slovencev. V njej se zrcali socialni realizem kot prevladujoča smer obdobja med obema vojnama s svojim značilnim, skorajda manifestnim, socialno proletarskim angažmajem. Ljubezenska zgodba med Meto in Ožbejem, med kajžarsko hčerjo in gruntarskim sinom, med pripadnikoma dveh različnih socialnih in družbenih slojev, je pravzaprav pisana kot zgodba o boju malega človeka. V njenem jedru stoji ženska, samohranilka, pankrtska mati, kot jo psujejo njeni sovaščani, ki ji cincavi ljubimec Ožbej ni v pomoč. Ona je tista, ki nosi vse breme družbene izključenosti; ponosno prestane fizična trpinčenja in ponižanja ter ponosno zavrne tudi miloščino. Njej ni do grunta, kot zmotno domneva Ožbejeva družina, svojim otrokom bi za popotnico v življenje rada priborila samo ime, ime očeta.
Dramatizacija Samorastnikov na novo preizprašuje teme, ki se jih dotika že Prežihova novela: konservatizem, človeško neusmiljenost, ljubezen kot nepremagljivo silo in uporništvo, ki zraste iz poniževanja in zatiranja. Simona Hamer te teme presvetli s sodobnim in neobremenjenim pogledom, vendar so njeni vaščani in vaščanke še vedno ozkosrčni, dekle in hlapci privoščljivi in preračunljivi, Karničnik in Karničnica oblastno ohola in nasilna, birič po graščakovem ukazu neizmerno okruten, župnik prilagodljiv situaciji, Ožbej neodločen in pasiven, le Meta je precej bolj uporniška in predvsem bolj zgovorna kot v noveli.
Katja Mihurko Poniž, gledališki list
Ocene komentarjev