bela krajina

Brez pasoša ni vstopa na Svobodno belokranjsko ozemlje

1.6.2017 | 14:00 | I. Vidmar

Očetje pasoša Svobodnega belokranjskega ozemlja Peter Badovinac, Branko Babić in Toni Gašperič (Foto: I. Vidmar)

Jugorje - Peto leto imajo na Jugorju v Badovinčevi gostilni carinarnico, ne čisto pravo, a vseeno se lahko zgodi, da vas tam pozdravi skoraj čisto pravi carinik s kapo in značko ter pečatom, ki vam ga bo pritisnil v pasoš Svobodnega belokranjskega ozemlja. Čeprav za tako imenovanim projektom Svobodnega belokranjskega ozemlja stojijo trije vedno na šalo pripravljeni možje - humorist Toni Gašperič, birt Peter Badovinac in karikaturist Branko Babić, stvar v bistvu sploh ni tako neresna, saj jih ni malo, ki so zbiranje štampiljk v svojem pasošu vzeli zelo resno in jim je v njem že nekajkrat zmanjkalo prostora, pa tudi turistom, ki jih z avtobusom pripeljejo v Belo krajino in jih na vstopu v to južno slovensko pokrajino sprejme carinik, se to zdi prav simpatično.

17. aprila je pogruntavščina zgoraj omenjenih mož zaživela, pasoši so bili natisnjeni, uniforma za carinika zlikana in štampiljka namazana. Peter Badovinac je prvi pasoš tistega dne izdal gospe Vidi, ki je tedaj v Belo krajino pripeljala avtobus upokojencev iz Kranja.

"Od tedaj se številne organizirane skupine izletnikov ob prihodu v Belo krajino redno ustavljajo pri nas, da opravimo carinski pregled pred vstopom na Svobodno belokranjsko ozemlje, ki ga je pred petimi leti samovoljno razglasil Toni Gašperič. Večini je zadeva všeč. V tem času je nastalo več sto tisoč fotografij in posnetkov  z belokranjskim carinikom. Naše pasoše imajo ljudje po vsem svetu - v Avstraliji, na Novi Zelandiji, na Kitajskem, v Rusiji, ZDA, na Japonskem in seveda v vseh državah nekdanje Jugoslavije ter povsod po Evropi. Rekorder je s pečati napolnil že sedem pasošev in zdaj polni osmega. Pri vsem tem je veliko zafrkancije. Nekateri, ki se gredo v Beli krajini resen turizem, nas gledajo nekoliko postrani, češ, kaj se pa vi greste, a ljudje so v veliki večini naše početje dobro sprejeli," pravi gostilničar Peter Badovinac, ki pa ob vprašanju, kako je s prometom, hitro postane resen.

"Avtomobilski in predvsem tovorni promet prek Gorjancev se je v zadnjih petih letih povečal za petkrat, promet v gostilni pa se je za tolikokrat zmanjšal, a ne zaradi tega, ker mi ne bi znali postreči. Ljudje si ne vzamejo več časa za potovanje, ves čas se jim samo nekam mudi, kavo si kupijo na bencinskem servisu in jo pijejo v avtu," našteva Peter Badovinac razloge za manjši obisk gostilne.

So se pa tako v preteklosti kot tudi v sodobnem času pri Badovinčevih radi ustavljali tudi predsedniki: "Tito je bil pri nas dvakrat. Niko Belopavlovič je k nam v prejšnjih časih pripeljal številne politike, od katerih so bili nekateri tudi očetovi prijatelji iz partizanskih časov. Tudi Milan Kučan, Janez Drnovšek, Borut Pahor, Danilo Türk  in Miro Cerar so se ustavili pri nas, nekateri celo precej pogosto," pove Peter in pokaže na fotografije na steni, ki njegovo pripoved potrjujejo.

Včeraj popoldne so pri Badovinčevih ob zaključevanju prve petletke Svobodnega belokranjskega ozemlja in pasošev pripravili priložnostno srečanje, na katerega so povabili tudi najbolj vnete zbiralce žigov. Toni Gašperič in Branko Babič sta ob tej priložnosti predstavila še nekatere dokumente, vezane na Svobodno belokranjsko ozemlje, ko so vinojeta, ki jo popotnik potrebuje za nemoteno potovanje po belokranjskih cestah in ima z njo 50-odstotni popust na vseh brezplačnih parkiriščih po Beli krajini, vozniško dovoljenje in različni prospekti. Toni je nekaj povedal tudi o Osnovni šoli Bistra Buča v Radovici in Kliniko za navajanje na olja, ki so jo odprli v oljarni Pečarič in je prva tovrstna zdravstvena ustanova pri nas.

‹ nazaj