dolenjska

100 let posvetitve župnijske cerkve v Mirni Peči

5.6.2017 | 08:05 | Besedilo in foto: L. Markelj

Lepo okrašena farna cerkev, zunaj pa urejen trg.

Mirna Peč - Včeraj so v Mirni Peči slovesno proslavili 100-letnico župnijske cerkve, ki je sovpadla z binkoštnim praznikom in godom farnih zavetnikov, štirih oglejskih mučencev: sv. Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota.

Blagoslov Marijnega kipa.

Začelo se je s slovesno sv. mašo, ki jo je v farni cerkvi, lepo okrašeni, v družbi nekaj duhovnikov vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V pridigi je spomnil, s koliko žrtvami so naši predniki pred sto leti v hudih časih 1. svetovne vojne, ko so bili mnogi očetje in sinovi na fronti, gradili to cerkev, za katero želi, da dobro skrbijo še naprej,  »da bo živa skupnost. Vera naj vam še naprej daje moč za življenje, da bi po zemeljskem življenju vsi prišli v nebeški dom.» Cerkev je bila leta 2007 obnovljena (zamenjana streha, prebarvana fasada in notranjost, obnovljen oltar in okna, zamenjano ogrevanje in tlak),  leta 1996 je bil povišan zvonik.

Slovesnosti so se  udeležile tudi župniki in redovnice, ki izhajajo iz mirnopeške doline

Urejen trg in Marijin kip pri cerkvi

Mirnopeška župnija je ena najstarejših na tem območju, saj je poleg trebanjske in belocerkovške prafara, na kar so verniki lahko ponosni, je dejal škof, ki je po maši, ki jo je s petjem obogatil združeni mirnopeški pevski zbor, blagoslovil Marijin kip pri cerkvi.

Jože Slak.

Postavili so ga ob stoletnici prikazovanja Marije v Fatimi. Škof Glavan je blagoslovil tudi okolico cerkve oz. prenovljen trg ob cerkvi sv. Kancijana, ki ga je župnija z darovi vernikov v zadnjih dveh letih lepo prenovila pod vodstvom izkušenega arhitekta in urbanista, domačina Jožeta Slaka iz podjetja Struktura. Gre za prvo celostno ureditev urbanega javnega prostora v zgodovini Mirne Peči. Vključuje tlakovane površine, namenjene izključno pešcem, ambientalno ureditev z drevesi, klopmi, fontano, več povezanih trgov, ambientov okoli cerkve v povezavah s starim župniščem. Ureditev nosi tudi zapis zgodovinskega spomina – v tlaku je pokazan zid protiturškega tabora in obrambnega stolpa izpred stoletij. Trg bo prostor povezovanja in druženja, so prepričani vsi.

Cerkveni mladinski pevski zbor.

Vsak pomagal po svojih močeh

Sledilo je druženje vernikov pri cerkvi, ki so se lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile pridne mirnopeške gospodinje, manjkal ni okusen golaž ter celo pečen vol. Zbrani so uživali v kulturnem programu, ko so peli moški pevski zbor Rožmarin, ljudske pevke Čebelice, nastopil je ljudski pesnik in zaigrali so harmonikarji. Na odru so prišle na vrsto tudi zahvale. Mirnopeški župnik g. Janez Rihtaršič se je vidno zadovoljen, da je zahteven projekt uspel, zahvalil mnogim, ki so prispevali k temu.

Mirnopeški ćupnik g. Janez Rihtaršič se je lepo zahvalil županu Andreju Kastelicu.

Posebne zahvale je bil deležen župan Andrej Kastelic, ki se po župnikovih besedah ni angažiral le po službenih dolžnosti, ampak tudi osebno, ter mnogi drugi, od arhitekta, do gradbenikov, ter vernikov, ki so pomagali in prispevali po svojih močeh, tudi za včerajšnjo slovesnost. Po vaseh so ženske pletle vence za okrasitev cerkev, postavili so mlaje. Za največjega, ki je visok kar 36,5 metrov in ima premer pol metra, so poskrbeli Globodolci. Gasilci so postavili klopi in mize.

Pekli so celo vola.

Župnik Rihtaršič se je z lepo besedo in darilom med drugim spomnil tudi župnika Antona Pusta, ki ima korenine v Mirni Peči in je pred leti napisal zgodovinsko knjigo o mirnopeški fari, pa Franca Levičarja, pod čigar župnikovanjem so v Mirni Peči postavili nov župnijski dom. Rada sta prišla na slovesnost, ravno tako pa tudi sestre redovnice, ki izhajajo iz te doline.

100-letnica blagoslovitve župnijske cerkve je Mirnopečane povezala, saj so k pestremu dogajanju prispevala mnoga društva: gasilci so popoldne prikazali še gasilsko vajo, kmečka mladina kmečke igre, lovska družina tekmovanje v streljanju na srnjaka, otroke je zabaval čarodej, ves čas je bila mogoča vožnja z zapravljivčkom in jahanje.

‹ nazaj