Ob dnevu državnosti na Stopnem Slovencem poguma zaželel Janša

19.6.2017 | 09:05

Maša za domovino je potekala kar zunaj, pred cerkvijo, pod lipami.

Maša za domovino je potekala kar zunaj, pred cerkvijo, pod lipami.

Stopno - V okviru občinskega praznika občine Škocjan Knobleharjevo 2017 ter v počastitev dneva državnosti je včeraj na Stopnem, pri romarski cerkvi Rožnovenske Matere božje, potekala tradicionalna slovesnost. Po maši za domovino, ki jo je kar zunaj, pri lipah - starodavnem simbolu slovenstva - v družbi sedanjega župnika g. Toneta Dularja daroval nekdanji škocjanski župnik g. Franc Brečko, je potekala kulturna prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik Janez Janša, predsednik SDS in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, eden od osamosvojiteljev  Slovenije.

V prvi vrsti Jože Kapler, Janez Janša in Janez Mežan

V prvi vrsti Jože Kapler, Janez Janša in Janez Mežan

Najprej je zbranim za državni praznik čestital župan Jože Kapler in Slovencem zaželel, da nadgradimo demokratično ureditev ter gospodarske razmere v duhu napredka.

»Škocjančani smo ponosni na mlado državo Slovenijo, radi jo imamo,« je poudaril Kapler in spomnil, kako je pred dobrega četrt stoletja večina Slovencev dihala za iste cilje, ne oziraje se na politično prepričanje - za samostojno Slovenijo. »Ker se nam zdi prav in pošteno, da se zgodovina ohrani v luči resnice, smo v goste povabili Janeza Janšo,« je obrazložil izbiro slavnostnega govornika in Janšo med drugim opisal kot simbol upora nekdanjemu nedemokratičnemu sistemu, kot načelnega, nepopustljivega in ostrega politika, »ki trdno stoji na realnih tleh in ga politični prepihi ne omajajo.«

Janez Janša, slavnostni govornik.

Janez Janša, slavnostni govornik.

Slovenija še ni to, za kar smo glasovali leta 1990

Janez Janša je spomnil, da si mnogi narodi v Evropi in po svetu, tudi večji od Slovenije, želijo suverenost in lastno državo, pa jim ne uspe. »Nam Slovencem je ravno v tej generaciji to uspelo. V teh dneh, ko obhajamo 26. rojstni dan Slovenije, se tega tisti, ki imamo Slovenijo v srcu, iskreno veselimo, čeprav danes vidimo, da Slovenija še ni tisto, za kar smo glasovali decembra 1990 na plebiscitu, niti tisto, za kar smo se borili po tem, ko smo razglasili samostojno državo in je bila ta napadena. Kljub temu pa tistih odločitev ne obžalujemo,« je povedal Janša, prepričan, da če bi danes Slovenci ponovno glasovali, bi se zgodovina ponovila.

Spomnil je, da za osamosvojitev in vzpostavitev lastne države nismo nikomur nič dolžni, saj nismo imeli nobenega sponzorja, »tudi ko je šlo za najbolj usodne dni in ure, razen pomoči naših rojakov po svetu, ki so takrat pokazali, da Slovenci nismo samo tisti del naroda, ki živi doma.« To je bilo odločilno zlasti pri trudu za mednarodno priznanje.

Janši so mnogi želeli stisniti roko.

Janši so mnogi želeli stisniti roko.

V nagovoru se je Janša dotaknil tudi veliko t.i. jugonostalgije, ki jo je danes pri nas veliko, ko mnogi poveličujejo bivši režim in jokajo za nekdanjo Jugoslavijo, a obenem je s številkami ponazoril, kako se je živelo prej in sedaj. Razlika je očitna in prepričan je, da ne glede na vse težave, ki jih imamo, pot v prihodnost in boljše življenje ni povratek nazaj, ampak pot do države, kakršno smo imeli v predstavah takrat, ko smo zanjo glasovali in smo se zanjo borili. Tukaj pa je razlika.«

Na Stopnem je plapolala slovenska zastava.

Na Stopnem je plapolala slovenska zastava.

Sami krivi, da Slovenija nazadovala

Slovenija se je po nekem zaletu do konca leta 2008, ustavila in za to, da so nas prehitele mnoge primerljive evropske države, ki so se razvijale v enakem obdobju kot mi, smo krivi sami, meni Janša. »Sami s sabo smo slabo upravljali. Ne moremo kriviti drugih, saj smo sami gospodar na svoji zemlji,« je dejal in opomnil, da apatija in slaba volilna udeležba - na volitve gre le okrog 50 odstotkov ljudi - nista prava pot. Zavedati se je treba moči svojega glasu, ki ga imamo.

Zahvala župana Kaplerja g. Francu Brečku in Janezu Janši.

Zahvala župana Kaplerja g. Francu Brečku in Janezu Janši.

Kot glavni strateški problem Evrope in tudi Slovenije je označil demografskega, to je staranje prebivalstva. Pred 50 leti je bilo v Evropi še enkrat več rojstev kot danes, v Sloveniji pa še bistveno več. Danes je povprečna starost v svetu okrog 25 let, v Evropi 42 let, v Sloveniji 44 oziroma 45 let. »Spoštovani rojaki, Slovenci smo deveta najstarejša država po prebivalstvu na svetu. Samo v osmih državah od 230 je stanje slabše,« je dejal slavnostni govornik in se dotaknil tudi migracijskega pritiska iz sredozemskega prostora, kjer je trend ravno obraten. »Evropa je postala v času blagostanja bogata in stara. Iz zgodovine poznamo primere, ko so sijajne, cvetoče države, civilizacije in imperiji propadli zaradi demografije. Mi imamo lahko sijajne ceste, standard, kakršnega si lahko samo želimo in zamišljamo, zlate kočije, če parafraziram Sveto pismo, vendar - če ne bo Slovencev, tudi slovenske države ne bo, ne bo slovenske kulture in identitete. Civilizacije, katere del smo, ni možno ohranjati z migracijami,« je prepričan.

Korajža velja!

Dekleta Vokalnih5 so navdušila z lepim petjem.

Dekleta Vokalnih5 so navdušila z lepim petjem.

A Janša prihodnosti Slovenije vseeno ne vidi črno. Prepričan je, da bomo ponovno znali stopiti skupaj in si prizadevati za to, kar smo glasovali na plebiscitu, »ker korajža velja, kot je dejal papež Janez Pavel 2. Bog živi Slovenijo!«  Škocjančanom je čestital tudi za občinski praznik in za to, da so zanj izbrali rojstni dan rojaka, velikega Slovenca, misijonarja Ignacija Knobleharja.

Za kulturni program so z ubranim petjem lepih slovenskih pesmi poskrbela pevska skupina Vokalnih 5, otroci so prispevali pesmi in recitacije, zaigrala je Mestna godba Novo mesto. Prireditev, po kateri so se še mnogi ob dobrotah pridnih gospodinj s Stare Bučke ter vinski kapljici škocjanskih vinogradnikov radi zadržali na Stopnem, je vodil Matej Krmc.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentarji (2)

19.6.2017 3   (3)   (0)   OceniRupnik 
Mene pa niso povabil.
19.6.2017 3   (3)   (0)   Ocenialfons 
Kje te pa naj najdejo, če si po vojni dezertiral v Argentino.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava